Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 12.01.2006
1. Svet Banke Slovenije je na seji 12. januarja 2006 ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene.
Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je denarna politika ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tekoča gibanja inflacije in inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne stabilnosti cen. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo Slovenija tudi v prihodnje izpolnjevala kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra.
Za evroobmočje so bile napovedi gospodarske rasti nekaterih tujih institucij nekoliko popravljene navzgor, inflacija pa se je v zadnjih mesecih postopoma umirjala. Gospodarska rast je bila popravljena navzgor, predvsem zaradi izboljševanja industrijske proizvodnje v Nemčiji, Franciji in Italiji. Inflacija evroobmočja se je po predhodnih ocenah znižala z 2,3% novembra na 2,2% decembra in še naprej ostaja nad ciljem ECB. Cene nafte so se od konca novembra do sredine decembra povečevale. V ZDA ostaja gospodarska rast relativno dobra in vse kaže, da bo tako tudi v prihodnje, inflacija pa se je začela zaradi umirjanja cen nafte zniževati.
V Sloveniji so gospodarska gibanja še naprej ugodna. V tretjem četrtletju se je realni BDP povečal za 3,7% medletno. Po pričakovanjih je bilo relativno močno trošenje gospodinjstev in države, prispevek menjave s tujino pa se je v primerjavi s prvo polovico leta zmanjšal. Hkrati je SURS popravil podatke o rasti realnega BDP za prvo četrtletje z 2,6% na 2,7% in za drugo četrtletje s 5,2% na 5,5% medletno, kar pomeni, da je bila povprečna rast v prvih treh četrtletjih lani 4,0%. Rast industrijske proizvodnje zaostaja za rastjo BDP, dodatno se je umirila dinamika aktivnosti v gradbeništvu, še vedno pa ostaja precej visoka rast prodaje v trgovini na drobno.
Na postopno naraščanje brezposelnosti kažejo podatki o gibanju števila prijavljenih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje kot tudi anketna stopnja brezposelnosti, ki je v tretjem četrtletju 2005 znašala 6,3%. Kljub temu je v primerjavi z ostalimi državami EU trenutna stopnja brezposelnosti v Sloveniji zaenkrat še vedno relativno nizka. Povečevanje brezposelnosti v obdobju ugodne gospodarske konjunkture nakazuje na zviševanje strukturne brezposelnosti. Podrobnejša analiza podatkov o brezposelnosti tudi pokaže, da nižje izobraženi brezposelni veliko težje najdejo ustrezno delovno mesto, medtem ko je stopnja brezposelnosti med višje izobraženimi osebami precej manj zaskrbljujoča. Svet Banke Slovenije na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjuje, da je možnost inflacijskih pritiskov zaradi previsoke rasti plač majhna.
Državni zbor je potrdil proračuna RS za leti 2006 in 2007, po katerih naj bi proračunska primanjkljaja znašala 1,4% BDP oziroma 1,2% BDP. Iz dopolnjenega Konvergenčnega programa iz decembra 2005 je razvidno, da znaša srednjeročni cilj za ciklično prilagojen javnofinančni primanjkljaj 1% BDP, ki naj bi bil postopoma dosežen v obdobju do leta 2008. Cilj je opredeljen skladno z reformiranim Paktom o stabilnosti in rasti in je specifičen za države z nizkim stanjem dolga in z visoko potencialno gospodarsko rastjo. Po zadnjih ocenah je Slovenija v letu 2005 izpolnila oba fiskalna kriterija za uvedbo evra.
Slovenija je novembra lani izpolnila kriterij stabilnosti cen za uvedbo evra. Inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, izračunanim kot dvanajstmesečno povprečje, je znašala novembra in decembra 2,5%. Prav toliko je znašala novembrska referenčna vrednost merila stabilnosti cen. Glede na zadnje podatke o rasti in strukturi BDP, rasti stroškov dela in kratkoročne indikatorje, Svet Banke Slovenije ocenjuje, da so makroekonomska tveganja omejena. To potrjuje relativno nizka stopnja osnovne inflacije, ki se giblje pod ravnijo 1% medletno. Največje tveganje pri izpolnjevanju referenčnega merila za uvedbo evra še naprej predstavlja morebitna ponovna občutna podražitev naftnih derivatov.
2. Svet Banke Slovenije je obravnaval tudi prvo dopolnitev Načrta uvedbe evra in delovno gradivo krovnega zakona o uvedbi evra. Omenjena dokumenta, ki sta bila kot delovno gradivo pripravljena v okviru nacionalne evro koordinacije, mora obravnavati še Vlada Republike Slovenije. Oba dokumenta bosta lahko v nadaljnjih postopkih še dopolnjena oz. spremenjena. Delovno gradivo krovnega zakona o evru med drugim ureja postopek zamenjave tolarjev za evre, obdobje dvojnega obtoka in jemanje tolarske gotovine iz obtoka, vsebuje pa tudi nekatera druga določila, ki bodo pravna osnova za tekoč prehod iz poslovanja v tolarjih na poslovanje v evrih.