Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 01.12.2005
1. Svet Banke Slovenije je na seji 1. decembra 2005 ohranil ključne obrestne mere Banke Slovenije nespremenjene. Obrestna mera 60 dnevnih tolarskih blagajniških zapisov ostaja 4,0%, cena začasnega odkupa deviz za sedem dni pa 1,5%.
Na podlagi analize gospodarskih gibanj Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je denarna politika ustrezna. Raven obrestnih mer je skladna z doseganjem stabilnega nominalnega tečaja tolarja do evra, hkrati pa so tekoča gibanja inflacije in inflacijska pričakovanja skladna s ciljem srednjeročne stabilnosti cen. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da bo inflacijski kriterij za prevzem evra pravočasno izpolnjen.
Gospodarska rast evroobmočja se je v tretjem četrtletju pospešila glede na prvo polletje. Tekoča dinamika gospodarske rasti je v tretjem četrtletju dosegla 2,4% na letni ravni. H gospodarski rasti sta najbolj prispevali Nemčija in Francija, prva z rastjo izvoza in industrijske proizvodnje in druga z rastjo zasebne potrošnje. Rast izvoza vzpodbuja ugodna konjunktura v ZDA in Aziji ter povečana cenovna konkurenčnost zaradi depreciacije evra do ameriškega dolarja. Evropska komisija je objavila jesenske napovedi za gospodarsko rast, ki naj bi v evroobmočju postopoma naraščala do drugega četrtletja 2007.
Inflacijska gibanja nad ciljem ECB in postopno zviševanje osnovne inflacije ustvarjajo pričakovanja o dvigu obrestnih mer v evroobmočju. Kljub padcu cen nafte novembra ostajajo cene energentov glavni vir visoke rasti inflacije v evroobmočju in v ZDA. Tveganje ohranjanja inflacije v evroobmočju na relativno visoki ravni povečuje tudi depreciacija evra proti dolarju, rast uvoznih cen in visoka rast denarnih agregatov. Ohranjanje inflacije na ravni višji od cilja ECB bi se lahko v večjem obsegu preneslo v osnovno inflacijo, stroške dela in inflacijska pričakovanja. ECB je zato s 1. decembrom 2005 zvišala svojo ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke. Povečevanje obrestnih mer je že dalj časa prisotno v ZDA, kjer je inflacija v zadnjih dveh mesecih presegla 4- odstotno raven.
V Sloveniji se je po ocenah dokaj visoka gospodarska rast nadaljevala tudi v tretjem četrtletju. Trošenje gospodinjstev je bilo po kratkoročnih kazalnikih precej močno in bo verjetno glavni generator gospodarske rasti v tretjem četrtletju. Dinamika industrijske proizvodnje se je nekoliko umirila, predvsem v delovno intenzivnih panogah, najhitreje pa se povečuje v izvozno usmerjenih panogah.
Na trgu dela upadanje proizvodnje v delovno intenzivnih panogah sovpada z zmanjševanjem zaposlenosti v teh panogah. Ker je zmanjševanje števila delovnih mest v panogah v težavah trenutno hitrejše od nastajanja novih delovnih mest v panogah v vzponu, se povečuje brezposelnost. Oktobra je tako bilo število registriranih brezposelnih najvišje v zadnjem letu in pol, v tretjem četrtletju pa se je povečala tudi anketna stopnja brezposelnosti. Nadaljevanje relativno visoke rasti nominalnih plač bi povzročilo prekomerno rast stroškov dela glede na rast produktivnosti, poslabšalo cenovno konkurenčnost podjetij in še upočasnilo ustvarjanje novih delovnih mest.
Novembra se je stopnja inflacije ponovno znižala na 2,1% medletno, potem ko so se znižale cene nafte, ki so povzročile znaten porast inflacije v predhodnih dveh mesecih. Naftni derivati so se konec novembra v povprečju pocenili za 7,9%, kar pomeni skupni učinek na znižanje inflacije za 0,7 odstotne točke medletno. Do oktobra se je rast cen proizvajalcev znižala na 1,8%, na tej ravni pa se je ohranila tudi rast cen proizvodov za široko potrošnjo. To nakazuje na zmanjševanje tveganja prenosa teh cen v inflacijo. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da so ostala makroekonomska tveganja, kot bi bilo prekomerno trošenje in prekomerna rast stroškov dela, na kratki rok omejena. To potrjuje relativno nizka stopnja osnovne inflacije, ki se giblje na ravni okoli 1% medletno. Tveganje pri izpolnjevanju referenčnega merila za uvedbo evra lahko predstavlja predvsem ponovna občutna podražitev naftnih derivatov.