Sporočilo za javnost s seje Sveta Banke Slovenije z dne 03.11.2005

1. Svet Banke Slovenije je na današnji seji med drugim obravnaval tudi denarna gibanja. V letu 2005 so se v skladu s spomladanskimi napovedmi Banke Slovenije v Sloveniji nadaljevala ugodna inflacijska gibanja, povprečna inflacija v letošnjem letu pa naj bi znašala 2,6 odstotka. Najnižja inflacija doslej je predvsem odraz makroekonomskih gibanj, zaostajanja povpraševanja za ponudbenim potencialom in zmerne rasti stroškov dela glede na produktivnost. K zmerni rasti stroškov dela sta ob dokaj visoki rasti plač največ prispevala počasna rast ostalih prejemkov iz delovnega razmerja ter znižana obdavčitev podjetij. Dodatno so inflacijo zmanjševali nekateri strukturni dejavniki, ki so omejevali rast cen hrane, obleke in obutve. Na povečanje inflacije v drugem polletju so v glavnem vplivale podražitve naftnih derivatov, ki so sledile porastu cen nafte na svetovnih trgih, in so predstavljale več kot polovico skupne inflacije. Osnovna inflacija, ki izloča učinke naftnih derivatov, učinke povečevanja davčnih stopenj in učinke sezonske hrane se medletno giblje na ravni pod enim odstotkom. Inflacija bi bila še nižja, če ne bi tudi nadzorovane cene, na katere cene nafte na svetovnih trgih neposredno ne vplivajo, prehitevale inflacije prostih cen za povprečno 3,3 odstotne točke. Nizka inflacija je dosežena na vzdržen način, ob ohranitvi temeljnih makroekonomskih ravnovesij, tako fiskalnega salda kot tudi tekočega računa plačilne bilance.
2. Po napovedih bo Slovenija začela izpolnjevati maastrichtski kriterij stabilnosti cen v začetku prihodnjega leta, medtem ko bo gospodarska rast na ravni okoli 4 odstotkov. Makroekonomske projekcije Banke Slovenije kažejo na ustalitev stopnje inflacije v prihodnjih dveh letih na ravni okoli 2,5%. Nadaljevanje trenutno relativno visoke rasti nominalnih plač bi povzročilo težnje k poviševanju cen. Nadzorovane cene se bodo morale gibati bolj skladno s prostimi cenami, prispevek energentov k inflaciji pa bi se ob predpostavljeni ceni nafte postopoma zniževal. Pri gospodarski rasti na ravni blizu potencialne se bo v prihodnjih letih, obratno kot letos, zmanjševal prispevek menjave s tujino in povečeval prispevek domačega trošenja. Največje tveganje za makroekonomsko in cenovno stabilnost zato srednjeročno še naprej ostaja možnost presežnega agregatnega povpraševanja, predvsem v kombinaciji s povečanimi prejemki prebivalstva. Kljub temu Svet Banke Slovenije ocenjuje, da je omenjeno tveganje, ob ustreznem odzivu fiskalne politike, obvladljivo. Napovedana gospodarska gibanja nakazujejo na vzdržnost makroekonomskih ravnovesij v časovnem horizontu napovedi in na stabilno nizko raven inflacije, kar bo omogočilo načrtovano uvedbo evra v letu 2007.
3. Svet Banke Slovenije poudarja pomen Programa vstopa v ERM II in prevzema evra, kot osnovo za delovanje ekonomskih politik do in po uvedbi evra. Zaveza fiskalne politike k nadzoru inflacijskih pritiskov s strani agregatnega povpraševanja je bila eden izmed pogojev za vstop v ERM II, pa tudi pogoj za uspešno delovanje v evro sistemu. Čeprav zaenkrat še ni znakov ekspanzije agregatnega povpraševanja nad razpoložljivimi ponudbenimi zmogljivostmi gospodarstva, pa pričakovana popolna konvergenca obrestnih mer pred uvedbo evra zahteva odzivnost fiskalne politike. Svet Banke Slovenije posveča posebno pozornost tveganju pregrevanja gospodarstva, saj bi njegova realizacija v razmerah stabilnega tečaja oziroma denarne unije povzročila realno apreciacijo, izgubo konkurenčnosti in prehodno upočasnjeno gospodarsko rast ter povečanje brezposelnosti.
4. Svet Banke Slovenije podpira obnovitev procesa strukturnih reform, kar je bila tudi dana zaveza v skupni izjavi ob vstopu v ERM II. Povečevanje prožnosti in prilagodljivosti trga dela mora omogočiti hitrejše in manj boleče prerazporejanje delovne sile iz panog v težavah v panoge, ki so v vzponu. Z zniževanjem javnofinančnih odhodkov je možno doseči davčno razbremenjevanje gospodarstva, a je potrebno na drugi strani upoštevati gospodarske učinke in učinke na blaginjo vseh, ki bi jih tako zmanjševanje izdatkov prizadelo. 
   Izvajanje strukturnih reform ne sme upočasniti fiskalne konsolidacije in spoštovanja določb reformiranega Pakta o stabilnosti in rasti. Zmanjševanje proračunskih prihodkov lahko tako poteka zgolj ob sočasni zagotovitvi vzdržnega zmanjševanja odhodkov. Poleg tega trenutno in pričakovano ugodno makroekonomsko okolje ponuja idealno priložnost za odpravo strukturnega primanjkljaja javnih financ in vzpostavitev varnostne rezerve glede izpolnjevanja zahtev Pakta o stabilnosti in rasti. Na ta način bi se tudi povečal manevrski prostor za uspešno izvajanje tako makroekonomskih kot tudi strukturnih politik.