Podelitev nagrad Banke Slovenije za najboljša diplomska dela

Komisija Sveta Banke Slovenije za raziskovalno delo je za letošnje leto izbrala najboljša diplomska dela. Z nagradami za najboljša diplomska dela Banka Slovenije vzpodbuja raziskovalno delo študentov in študentk. Sedem letošnjih nagrajencev in nagrajenk v svojih diplomskih delih raziskuje novo vlogo Banke Slovenije v evrosistemu in teme, s katerimi se bo soočil slovenski bančni sektor. Teme se nanašajo na bančno zavarovanje, modeliranje kreditnih tveganj in učinke denarne politike v evrosistemu na slovensko gospodarstvo ter bančno-finančni sektor.

Nagrade so prejeli:

• Matej Benkovič - Nova pravila nadzora nad bankami, zavarovalnicami in drugimi finančnimi institucijami; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
  Mentor:prof.dr.Franjo Štiblar
  Naloga najprej predstavitvi sedanje ureditve nadzora treh delov finančnega sektorja pri nas, posebno v luči sprejemanja novih rešitev iz spreminjajoče se ureditve EU (sprejemanje Acquis). Primerjava pokaže, da so nadzorna pravila in delovanje nadzornih organov podobno med seboj, čeprav avtor ugotavlja, da posebnosti obstajajo. Podobnost ne vodi nujno v integracijo nadzornih institucij, čeprav je polovica starih članic EU to že storila. Nova pravila nadzora, ki jih prinašajo BIS II in načrt Solventost II in CAD III, so predmet obravnave v jedru naloge, kjer gre za podobno zgradbo treh stebrov nadzora. Posebej je poudarjena potreba po konsolidiranem nadzoru, ko gre za vprašanje finančnih skupin v okviru posameznega sektorja oziroma finančnih konglomeratov. Vendar se avtor zavzema za integracijo nadzornih organov v Sloveniji v enega le, če bo to v korist vsebinskih izboljšav nadzora, ne zgolj zaradi svetovnih trendov na tem področju.
• Gregor Bukovec - Vpliv ECB na poslovne cikle; Univerza v Mariboru, Ekonomsko - poslovna fakulteta
  Mentor:doc.dr.Timotej Jagrič
  Na osnovi rezultatov kandidat ugotavlja, da lahko obstaja povezanost med denarno ponudbo oziroma obrestno mero in ekonomsko aktivnostjo. S pomočjo Grangerjevega testa vzročnosti ocenjuje, da obstaja obojestranska povezanost v območju EU, ki velja za oba instrumenta ECB (denarni agregat M3 in obrstna mera EURIBOR). Za Slovenijo pa ugotavlja, da obstaja enosmerna povezanost v smeri denarnega agregata proti ekonomski aktivnosti in od ekonomske aktivnosti proti obrestni meri.
• Urška Gliha - Uveljavitev bančnega zavarovalništva; Univerza v Ljubljani, Pravna fakulteta
  Mentor: prof.dr.Franjo Štiblar
  V diplomskem delu je zelo podrobno obdelana aktualna problematika uveljavitve bančnega zavarovalništva s finančno - teoretičnega, primerjalno pravnega vidika; v drugem delu pa je prikazano stanje na tem področju v Sloveniji. Prikazani so primeri NLB-KBC, A banke in SKB. Naloga je pokazala na veliko odprtih vprašanj, ki bi lahko bila ovira pri nastajanju medsektorskih povezav v finančnem sektorju, vendar zaključuje, da v luči razvoju storitev v smeri približevanja potrošniku razvoja celovite ponudbe finančnih storitev na enem mestu ne bo mogoče zaustaviti.
• Andreja Kmet - Modeliranje kreditnih tevganj; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko
  Mentor:prof.dr.Tomaž Košir
  Diplomsko delo spada na področje finančne matematike. Avtorica v njem obravnava modeliranje kreditnih tveganj. V delu so najprej predstavljena potrebna matematična orodja in ustrezni pojmi iz finančne teorije. V tretjem poglavju sta opisana Bernuolijev in Poissonov model izostankov plačil dolga. V četrtem poglavju je podan dokaz, da tvegana (VaR) ni koherentna mera tveganja, medtem ko pričakovani izpad je koherentna mera tveganja. V zadnjem poglavju je podan podroben opis modela CreditRisk+ švicarske banke Credit Suisse First Boston. Ta model je najbolj uporabljan model za računanje kreditnih tveganj v bančništvu. Avtorica je na podlagi tega modela napisala testni program za računanje kreditnih tveganj in ga uporabila na nekaj zgledih.
• Sebastjan Smodiš - Vloga Banke Slovenije v evrosistemu; Univerza v Ljubljani; Ekonomska fakulteta
  Mentor:doc.dr.Boštjan Jazbec
  Banka Slovenije bo po prevzetju postala ena izmed nacionalnih centralnih bank v evrosistemu, zaradi tega pa se bo spremenila njena vloga v nacionalnem gospodarstvu. Diplomsko delo celostno prikaže vlogo Banke Slovenije v evrosistemu ter sistematično analizira spremembe in prilagoditve v Banki Slovenije, ki jih zahteva nova vloga centralne banke po prevzemu evra. Zaradi različne strukture gospodarstev, ki vstopajo v evrosistem, se razlikujejo tudi pristopi posameznih nacionalnih centralnih bank. Avtor v diplomskem delu predstavi vidik sprememb in prilagoditev Banke Slovenije, ki je poseben in drugačen od drugih nacionalnih centralnih bank.
• Matjaž Sušec - Kreditni kanal in empirična analiza denarnega transmisijskega mehanizma v Sloveniji; Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
  Mentor:doc.dr.Boštjan Jazbec
  Strokovno zahtevno diplomsko delo analizira transmisijski mehanizem denarne politike z vidika delovanja kreditnega kanala v Sloveniji. Z zniževanjem obrestnih mer Banke Slovenije, kar je posledica konvergenčnih procesov vstopanja v Evropsko monetarno in gospodarsko unijo, se znižuje raven obrestnih mer za posojila. Zaradi večjega povpraševanja po posojilih se postavlja vprašanje, ali so slovenske banke pripravljene na posojilno ekspanzijo in, kako večji obseg posojil vpliva na realni sektor gospodarstva. Avtor uporabi znane teoretične pristope k modeliranju delovanja kreditnega kanala in s pomočjo sodobne ekonomične analize, ki temelji na obravnavi časovnih serij, poskuša razložiti posebnosti transmisijskega kanala denarne politike v Sloveniji.
• Aljaž Zupan - Problematika Ljubljanske banke v slovensko-hrvaških odnosih; Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
  Mentor:prof.dr.Bojko Bučar
  Avtor se je v svojem diplomskem delu Problematika Ljubljanske banke v slovensko-hrvaških odnosih lotil nedavno relevantne in aktualne tematike, ki vzbuja zanimanje tako v strokovnih krogih kot v širši javnosti, z njo pa so se srečevali tudi že različni forumi v tujini in Svet Evrope. Širina in poglobljenost teoretične podlage ustreza namenu naloge, pri metodologiji pa gre pohvaliti zbiranje podatkov in primerov iz prakse ter intervjuje, ki jih je avtor izvedel z različnimi respondenti.