Sporočilo za javnost - Aktualna makroekonomska gibanja in informacija o poslovanju bank v prvih devetih mesecih 2016
Svet Banke Slovenije je na današnji seji obravnaval in sprejel gradivo o aktualnih makroekonomskih gibanjih in informacijo o poslovanju bank v prvih devetih mesecih letos.
1. Povzetek makroekonomskih gibanj, november 2016
Gospodarska rast v evrskem območju ostaja stabilna, a razmeroma nizka. Po oceni Eurostata je v tretjem četrtletju z 0,3-odstotno četrtletno in 1,6-odstotno medletno rastjo ostala enaka kot v drugem četrtletju. Poleg upočasnjevanja rasti prihodkov v trgovini na drobno so letos šibkejša tudi gibanja v industriji, okreva pa gradbena aktivnost, kar je deloma povezano z nekoliko močnejšim investiranjem v stanovanjsko gradnjo. Obeti za konec leta so boljši, saj se je v zadnjih mesecih okrepilo zaupanje v gospodarstvu, predvsem v industriji in storitvah.
Rast slovenskega gospodarstva je v tretjem četrtletju ostala na podobni ravni kot v prvem polletju. Rast industrijske proizvodnje je bila spet močno nad povprečno v evrskem območju. Hkrati rast in struktura uvoza kažeta na nadaljnjo krepitev domačega povpraševanja z večjo zasebno potrošnjo, ki jo podpira dinamičen trg dela, in povečevanjem zasebnih investicij. Končno porabo povečuje tudi država. Pogoji na domačem trgu tako ostajajo ugodni za rast prihodkov v storitvah. Postopno se izboljšujejo tudi razmere v gradbeništvu, ki povečuje prisotnost na tujih trgih, hkrati pa se krepi domače povpraševanje po gradbenih storitvah, najmočneje v gradnji stanovanjskih stavb. Gospodarska aktivnost naj bi se povečevala tudi na prehodu v leto 2017, saj po anketi SURS podjetja v vseh skupinah dejavnosti ostajajo optimistična glede prihodnjega povpraševanja.
V tretjem četrtletju se je na trgu dela nadaljevalo dinamično zaposlovanje. Medletno povečanje števila delovno aktivnih je po izločitvi statistično nezanesljive kategorije kmetov septembra doseglo 2,7 %. Ustrezno temu se je letos še okrepilo zmanjševanje števila brezposelnih. Po mesečni oceni Eurostata se je desezonirana stopnja brezposelnosti septembra znižala že na 7,7 %, kar je eno odstotno točko manj kot pred letom. Letos se je okrepila tudi rast plač, deloma zaradi dogovorjenih dvigov v državnem sektorju in deloma zaradi dokaj močnih izrednih izplačil v zasebnem sektorju.
Tveganja za rast plač so usmerjena navzgor zaradi pogajanj v javnem sektorju, medtem ko naj bil plače v zasebnem sektorju rastle skladno z povečevanjem produktivnosti.
Zaradi močnejšega domačega povpraševanja se je enoletni presežek v blagovni menjavi v zadnjih mesecih stabiliziral. Od julija do septembra je znašal 4,3 % BDP. K rasti presežka na tekočem računu plačilne bilance tako prispevata naraščajoči presežek v menjavi storitev in manjši primanjkljaj v dohodkih. Skupni enoletni presežek na tekočem računu je septembra znašal visokih 6,8 % BDP, kar je – poleg sprememb v saldu dohodkov – odraz ugodnih pogojev menjave, še vedno razmeroma nizke ravni domačega končnega trošenja in investiranja ter konkurenčnosti izvoznega sektorja.
Javnofinančni primanjkljaj se še naprej zmanjšuje. Prihodki so bili do avgusta medletno večji za 1,0 %, nizka rast pa je predvsem posledica znižanja prihodkov iz proračuna EU. Hkrati so se odhodki zaradi padca javnih investicij zmanjšali za 1,4 %. Druge večje kategorije odhodkov rastejo, predvsem plače in transferji gospodinjstvom, kjer so zajete tudi pokojnine, kar prispeva k rasti zasebne potrošnje. Evropska komisija v jesenski napovedi ocenjuje, da bo primanjkljaj države po metodologiji ESA2010 letos dosegel 2,4 % BDP, medtem ko Ministrstvo za finance načrtuje primanjkljaj v višini 2,2 % BDP. Obe instituciji pričakujeta nadaljnje znižanje primanjkljaja v prihodnjih dveh letih. Tveganje za javne finance po mnenju Komisije predstavljajo predvsem transakcije DUTB ter stroški morebitnega ponovnega povečanega pritoka migrantov. Javnofinančne odhodke lahko močneje od vladnih načrtov povišata tudi rezultat pogajanj vlade in sindikatov o usklajevanju plač v javnem sektorju in izpolnitev stavkovnih zahtev zdravnikov.
Deflacijski pritiski popuščajo, vendar inflacija ostaja nizka. Medletna rast cen, merjena s HICP, se je v oktobru zvišala in z 0,7 % po daljšem času presegla povprečje evrskega območja, kjer je rast cen znašala 0,5 %. Še naprej se zmanjšuje negativni prispevek cen energentov, nadaljnje zniževanje pa lahko upočasni delna liberalizacija cen naftnih derivatov. Močneje so se medletno podražili nepredelana hrana, oblačila in obutev. Rast cen storitev je ostala na ravni prejšnjih dveh mesecev in precej nad povprečjem evrskega območja.
2. Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2016
Bilančna vsota bančnega sistema se je septembra zmanjšala za 247 mio EUR in je v primerjavi z enakim obdobjem lani nižja za 2,7%. Na znižanje so vplivale nižje vloge nebančnega sektorja in nadaljnje zmanjševanje obveznosti do bank v tujini. Za razliko od preteklih mesecev pa so se povečale obveznosti do Evrosistema, zaradi sodelovanja dveh bank na operaciji TLTRO II. Med sredstvi bank pa se je še znižal obseg posojil nebančnemu sektorju.
Krčenje kreditne aktivnosti se je septembra še dodatno upočasnilo. Posojila nebančnemu sektorju so bila v primerjavi s septembrom lani nižja za 4,3%. Upočasnjevanje krčenja se nadaljuje pri posojilih nefinančnim družbam, septembra so bila medletno nižja za 9,7%. Najvišja je rast posojil gospodinjstvom, katerih medletna rast se je septembra zvišala na 2,6%. Pri tem je dinamika potrošniških posojil s 3,2% medletno rastjo, po letih upadanja, že skoraj dosegla dinamiko rasti stanovanjskih posojil. Rast posojil gospodinjstvom ohranjajo vse skupine bank tako velike banke in male banke v večinski domači lasti kot banke v večinski tuji lasti.
Med viri financiranja bank se krepi rast vlog nebančnega sektorja, ki je septembra dosegla 1,9%. Rast najpomembnejšega vira financiranja, vlog gospodinjstev, se je septembra nekoliko znižala, še vedno pa dosega ugodnih 5,9%. Njihov obseg se je v prvih devetih mesecih letos povečal za 703 mio EUR. Ob ohranjanju nizkih ravni depozitnih obrestnih mer se še naprej povečuje delež vpoglednih vlog, ki je septembra znašal že 62% vseh vlog nebančnega sektorja. Omenjen delež se krepi pri vseh skupinah bank; najvišji ostaja pri velikih domačih bankah (65%), najnižji pa pri majhnih domačih bankah (58%).
Kakovost kreditnega portfelja bank se izboljšuje. Nadaljuje se zniževanje obsega in deleža terjatev v zamudi nad 90 dni, kar se je v tretjem kvartalu 2016 še pospešilo in se znižalo na 6,4%. To predstavlja znižanje za 3,5 odstotni točki glede na konec leta 2015. Prav tako pričakujemo nadaljnjo tendenco zniževanja kazalnika nedonosnih izpostavljenosti, opredeljenega v skladu z definiciji Evropskega bančnega organa (EBA), ki ob širšem zajetju bančnih naložb, med nedonosne izpostavljenosti vključuje tudi restrukturirane terjatve. Terjatve nefinančnih podjetij še vedno predstavljajo pretežni del terjatev v zamudi nad 90 dni, vendar se je tako obseg kot delež terjatev znotraj sektorja znižal na raven leta 2009. MSP, ki predstavljajo bolj obremenjeni del nefinančnih podjetij, tudi kažejo trend zniževanja obsega in deleža terjatev v zamudi nad 90 dni.
Bančni sistem je v prvih devetih mesecih letos posloval z dobičkom pred davki v višini 334 mio EUR. Stroški oslabitev in rezervacij so še do konca avgusta zaradi neto sproščanja ugodno vplivali na poslovni rezultat bank. Za razliko od preteklih mesecev pa so se stroški oslabitev in rezervacij septembra povečali na 39 mio EUR in s tem vplivali na zmanjšanje dobička bank.
Na področju likvidnosti bančnega sistema v zadnjih mesecih ni bistvenih sprememb in ostaja ugodna oz. primerna, kar trenutno velja tudi za kazalnike kapitalske ustreznosti.