Sporočilo za javnost z 293. seje Sveta Banke Slovenije z dne 01.07.2004

01.07.2004 / Sporočilo za javnost

1. Ocena denarnih in gospodarskih gibanj po vstopu v ERM2

Svet Banke Slovenije je današnji seji zvišal ceno začasne prodaje deviz bankam za sedem dni z 0,25% na 1%. Člani Sveta Banke Slovenije so se na današnji 293. redni seji seznanili z informacijo o dogajanjih po vstopu Slovenije v mehanizem deviznih tečajev ERM2. Tržni tečaj se okoli centralnega giblje v predvidenih razponih, nepričakovanih gibanj ni. Centralni banki bo stabilnost tečaja glavni neposredni cilj in bo, če bo potrebno, uporabila instrumente, ki jih ima na voljo. Po vstopu v ERM2 prehaja denarna politika iz obdobja trendne depreciacije v obdobje stabilnejšega tečaja. Doseganju cilja stabilnega tečaja ne bo podrejeno samo delovanje na trgu tujega denarja, temveč tudi spremembe obrestnih mer in količini pri instrumentih denarne politike. Ker denarna politika ne more dosegati več ciljev hkrati, delovanje denarne politike ni več povsem neodvisno - obrestne mere instrumentov BS so v soodvisnosti z obrestnimi merami ECB in premijo za tveganja, ki jih priznavajo trgi. 

Svet Banke Slovenije je med drugim tudi obravnaval denarna gibanja. Ker se je inflacija v večini držav evro območja močno povečala, se centralne banke postopoma nagibajo k bolj restriktivnim denarnim politikam. Oživljanje gospodarske rasti pritiska na cene primarnih surovin in nafte, ki so dodatno visoke zaradi kriznih žarišč v nekaterih državah proizvajalkah. Visoke cene surovin vse bolj vplivajo na cene proizvajalcev, ki v letošnjem letu rastejo skoraj dvakrat hitreje kot cene življenjskih potrebščin in se postopoma že prenašajo v inflacijo. Inflacija v evro območju je v juniju znašala 2,4%, v ZDA pa je že presegla 3%.Tovrstni pritiski se odražajo tudi pri gibanju cen v Sloveniji. Inflacija se je povečala iz 3,5% medletno v aprilu na 3,9% v juniju letos.

Rast BDP v Sloveniji je v prvem četrtletju znašala 3,7% medletno. H gospodarski rasti sta prispevala visoka investicijska dejavnost, kar kažejo tudi povečana posojila domačih bank, ter ugodnejša gibanja v menjavi s tujino. Zaradi ugodnih obrestnih mer doma se podjetja vse bolj financirajo prek domačih bank, posebej v tuji valuti. Delež kreditov iz tujine se zmanjšuje. V drugem polletju lani je bil dobro tretjino, od letošnjega aprila dalje pa manj kot petino vseh kreditov. 

2. Sklepi, sprejeti na seji Sveta BS

Svet Banke Slovenije je med drugim sprejel tudi sklep o poročanju monetarnih finančnih institucij. Z vstopom Slovenije v EU je Banka Slovenije postala članica Evropskega sistema centralnih bank. Za sprejem RS v ekonomsko in monetarno unijo (EMU) je treba med drugim z zahtevami ECB uskladiti področje denarne in bančne statistike. Namen prenove poročanja bank je vzpostavitev prilagodljivejšega poročanja statističnih podatkov, namenjenih Banki Slovenije in Evropski centralni banki. Omenjeni sklep določa obveznike poročanja po definiciji Evropske centralne banke ter vrste poročil, ki so usklajena z zahtevami ECB, tudi časovno. Gre za prvo fazo prenove poročevalskega sistema monetarnih finančnih institucij, celotna reforma pa naj bi se predvidoma končala z vstopom Slovenije v evro območje. Sklep bo skupaj s prvim navodilom za njegovo izvajanje začel veljati z dnem objave v Uradnem listu. Navodilo bo objavljeno tudi na internetni strani Banke Slovenije, pod rubriko Poročanje Banki Slovenije po zahtevah ECB.

Svet Banke Slovenije se je seznanil tudi s prvo sestavo finančnih računov na osnovi neposrednega poročanja za leti 2001 in 2002. Podatki so začasni in obstaja možnost njihove revizije na osnovi že zbranih podatkov za leto 2003. Banka Slovenije bo tako postopno vpeljala četrtletno vzorčno poročanje za namene statistike finančnih računov. Kakovostna statistika četrtletnih finančnih računov je tudi ena izmed temeljnih zahtev ECB na statističnem področju.

3. Izdana dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave banke

Svet Banke Slovenije na podlagi predloga komisije Sveta Banke Slovenije za pripravo mnenj o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprava banke izdal dovoljenje Tomažu Sili za člana uprave Slovenske zadružne kmetijske banke d.d. Ljubljana in Gorazdu Trčku za člana uprave Gorenjske banke d.d. Kranj.