Sporočilo za javnost z 270. seje Sveta Banke Slovenije z dne 27.05.2003

Svet Banke Slovenije (SBS) je na svoji 270. redni seji 27.5.2003 med drugim obravnaval naslednje zadeve in sprejel naslednje sklepe:

1. Novi Ljubljanski banki d.d. je izdal dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v Banki Domžale d.d. in v Banki Zasavje d.d. Trbovlje, ki posredno ali neposredno dosega ali presega 50% delež kapitala ali glasovalnih pravic.

2. Dr. Francetu Arharju je izdal dovoljenje za opravljanje funkcije predsednika uprave Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana.

3. Sprejel je Sklep o dopolnitvi sklepa o pošiljanju določenih podatkov bank in hranilnic.

Banka Slovenije bo po tem sklepu spremljala podatke bank o obrestnih merah in obsegu transakcij za nezavarovane kratkoročne tolarske depozite večjih investitorjev. V obveznost poročanja bo vključenih osem največjih bank po kriteriju bilančne vsote, podatke pa bodo banke sporočale šifrirane, in to le določeno število posameznih sklenjenih depozitov. Banka Slovenije bo na podlagi sporočenih podatkov dnevno izračunala povprečno obrestno mero za depozite posameznih ročnosti. Sklep stopi v veljavo oktobra 2003.

4. Sprejel je Sklep o soglasju k dogovoru o načinu poslovanja s plačilnimi instrumenti: posebno položnico, posebno nakaznico, trajnim nalogom, direktno obremenitvijo in direktno odobritvijo ter o obveznosti njegove uporabe".

Dogovor so v okviru Združenja bank Slovenije sprejele banke in hranilnice (podpisnice), določa pa medsebojne obveznosti podpisnic glede pogojev, uporabe in načina poslovanja z nekaterimi plačilnimi instrumenti, ki se procesirajo na elektronski način in s tem pripomorejo k avtomatizaciji plačilnega prometa med podpisnicami in njihovimi komitenti. Trije plačilni instrumenti: posebna položnica, posebna nakaznica in trajni nalog, se v plačilnem prometu že uporabljajo, v Dogovor pa sta bila dodatno vključena tudi nova, še ne uveljavljena instrumenta: direktna odobritev in direktna obremenitev. Sestavni del Dogovora je tudi Protokol postopkov pri poslovanju s plačilnimi instrumenti, ki obsega postopke, procese in standarde pri poslovanju s plačilnimi instrumenti.

Določila Dogovora izvajajo podpisnice in tretje osebe (izdajatelji posebnih položnic ter tiskarji posebnih položnic in posebnih nakaznic). Slednje ne pristopajo k samemu Dogovoru, zato je Banka Slovenije izdala ta Sklep z namenom, da zagotovi upoštevanje določil Dogovora in z njim predpisanih standardov tudi s strani teh oseb, izdala ta sklep.

5. V okviru vloge Banke Slovenije kot preglednika nad delovanjem plačilnih sistemov je Svet Banke Slovenije kot sistemsko pomemben plačilni sistem prepoznal sistem Bruto poravnave v realnem času (BPRČ), ki ga upravlja Banka Slovenije in je v celoti usklajen z zahtevami Temeljnih načel. Sistem plačil malih vrednosti Žiro kliring ni bil prepoznan kot sistemsko pomemben, vendar bo Banka Slovenije kot upravljalec tudi tega sistema zagotavljala njegovo usklajenost z vsemi Temeljnimi načeli. Ostali plačilni sistemi v državi niso bili prepoznani kot sistemsko pomembni, vendar bo Banka Slovenije pri pregledu nad njihovim delovanjem ustrezno upoštevala zahteve Temeljnih načel.

Odločitev je bila sprejeta na podlagi narave, ter individualne in skupne vrednosti plačil v obeh plačilnih sistemih. V sistemu BPRČ so poravnana vsa plačila velikih vrednosti (nad 2 mio SIT), vse monetarne transakcije, ter neto pozicije iz naslova nekaterih drugih sistemov (Žiro kliring, Mastercard in sistem Klirinško depotne družbe). V Žiro kliringu so obdelana samo plačila v vrednosti do 2 mio SIT. V letu 2002 je bilo v BPRČ poravnanih 1,35 mio transakcij v skupni vrednosti 40.137,66 mrd SIT, v Žiro kliringu pa 50,49 mio transakcij, v skupni vrednosti 4.461,62 mrd SIT.

Hkrati je Svet Banke Slovenije sprejel Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme kot osnovno podlago strokovnim službam Banke Slovenije za izvajanje pregleda nad delovanjem plačilnih sistemov. Temeljna načela so bila upoštevana že pri pripravi Zakona o plačilnem prometu, še posebej pa pri pripravi podzakonskega akta k temu zakonu, Sklepa o poravnavah med izvajalci plačilnega prometa.*

*Dodatna pojasnila o vlogi preglednika nad plačilnimi sistemi in o temeljnih načelih za sistemsko pomembne plačilne sisteme:

Ena novejših funkcij centralne banke je pregled nad delovanjem plačilnih sistemov (angl. payment systems oversight), ki ima cilj zagotavljati varnost in učinkovitost plačilnih sistemov. Poglavitna skrb je zagotavljanje takšnih ureditev v plačilnih sistemih, ki preprečujejo širitev finančnih težav enega udeleženca na ostale (t.i. sistemsko tveganje). Pregled nad delovanjem plačilnih sistemov se od nadzora (bančnega poslovanja) loči predvsem v tem, da se osredotoča na zasnovo in delovanje plačilnega sistema, in ne na posameznega udeleženca v njem.
Podlago pregledu predstavljajo Temeljna načela za sistemsko pomembne plačilne sisteme (angl. Core principles for systemically important payment systems), ki jih je leta 2001 pripravila Bazelska Banka za mednarodne poravnave (BIS). Deset načel predstavlja zahteve glede oblikovanja in delovanja plačilnih sistemov, te zajemajo obvladovanje finančnih in operativnih tveganj, učinkovitost ter ustrezno raven transparentnosti delovanja. Kot osnovo pregledu nad delovanjem plačilnih sistemov so jih sprejele številne centralne banke, med njimi tudi Evropska centralna banka.

Temeljna načela v prvi vrsti predstavljajo zahteve do sistemsko pomembnih plačilnih sistemov, to je tistih sistemov, v katerih lahko težave enega udeleženca ogrozijo tudi druge. Odločitev o sistemski pomembnosti je pristojnost nacionalnih centralnih bank, pri tem pa upoštevajo predvsem vrednost in vrsto plačil, ki se v posameznem sistemu poravnavajo. V skladu z navedenim se kot sistemsko pomembni plačilni sistemi lahko torej štejejo predvsem tisti plačilni sistemi, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:

• gre za edini plačilni sistem v državi oziroma za najpomembnejši plačilni sistem glede na skupno vrednost obdelanih plačil v tem sistemu;
• plačilni sistem obdeluje večinoma plačila velikih vrednosti;
• plačilni sistem se uporablja za poravnavo transakcij na finančnih trgih oziroma za poravnavo pozicij udeleženk iz ostalih plačilnih sistemov.