Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank v avgustu 2016 in Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2016

Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivi Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2016 in Mesečna informacija o poslovanju bank v avgustu 2016.

 

1. Gospodarska in finančna gibanja, oktober 2016 

Gospodarska rast v evrskem območju se je v drugem četrtletju upočasnila. Razmere na trgu dela se sicer izboljšujejo, vendar naj bi ostala rast evrskega območja tudi letos zgolj zmerna, a razmeroma uravnotežena. Zadnje tehtane ocene na podlagi napovedi Consensusa kažejo tudi na zmerno, a stabilno rast v agregatu glavnih trgovinskih partneric Slovenije, kar daje solidne obete za rast slovenskega izvoza in industrijske proizvodnje. 

Gospodarske razmere v Sloveniji se še naprej izboljšujejo. Medletna gospodarska rast je v drugem četrtletju znašala 2,7 %, nad evrskim povprečjem pa jo letos zagotavlja industrija. Hkrati se močneje kot lani krepi tudi domača končna potrošnja, saj so gospodinjstva še povečala nakupe trajnih proizvodov, kar jim med drugim omogoča nekoliko hitrejše okrevanje realnega razpoložljivega dohodka. K domačemu končnemu trošenju še naprej pozitivno prispeva država z manj restriktivno fiskalno politiko. Hkrati v agregatu investicij prihaja do ugodnih sprememb z vidika proizvodnega potenciala gospodarstva, saj so bile investicije v opremo in stroje v letošnjem drugem četrtletju medletno večje že peto četrtletje zapored. 

Rast zaposlenosti se je v drugem četrtletju okrepila na 2 %, ankete pričakovanega zaposlovanja pa kažejo nadaljnjo rast do konca letošnjega leta. Zniževanje števila brezposelnih je bilo v letošnjih poletnih mesecih najmočnejše v zadnjih letih. Kljub temu se poglablja strukturna brezposelnost, ki se kaže predvsem v naraščajočem deležu starejših brezposelnih oseb in deležu brezposelnih oseb, ki so brezposelne več kot tri leta.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se je v letošnjih prvih sedmih mesecih medletno še naprej povečeval, predvsem zaradi nadaljnjega medletnega porasta presežka v menjavi blaga in storitev. Nominalne stopnje rasti blagovne menjave v plačilni bilanci so sorazmerno nizke zaradi zniževanja zunanjetrgovinskih cen, podatki nacionalnih računov pa so pokazali za drugo četrtletje kar 9-odstotno realno medletno rast. Rast industrijske proizvodnje, izvoza in končne porabe pa sta letos močno povečala tudi blagovni uvoz. 

Vsi domači sektorji razen države že četrto leto zapored ustvarjajo finančne presežke. Skupni enoletni presežek do tujine je v prvem četrtletju 2016 dosegel 5,3 % BDP. Podjetja že tri leta ustvarjajo velike dobičke, v zadnjem letu pa je viden tudi rahel zagon investicijskega cikla. Finančni presežek podjetja usmerjajo predvsem v zmanjševanje dolga ali pa ga vlagajo v domače banke v obliki vpoglednih vlog. V te naložbe se usmerjajo še bolj gospodinjstva – v zadnjih dveh letih so vpogledne vloge povečala za 2,9 mrd EUR, vezane vloge pa zmanjšala za 1,7 mrd EUR. Banke nadaljujejo s krčenjem svoje bilančne vsote, na strani naložb s krčenjem kreditne aktivnosti, na drugi strani pa predvsem z odplačevanjem rednih obveznosti do tujine.

Nominalni primanjkljaj države naj bi letos dosegel 2,2 % BDP, v drugem četrtletju pa je bil dosežen celo manjši presežek. V prvem polletju so se izdatki države ob zmerni rasti prihodkov zniževali, na počasnejšo rast obeh agregatov pa je vplival prehod na črpanje sredstev proračuna EU iz nove finančne perspektive 2014–2020. Rast prihodkov iz davkov in prispevkov ostaja solidna in odraža nadaljnjo krepitev gospodarske aktivnosti, predvsem pa ugodne kazalnike s trga dela. 

Septembra je prešla slovenska inflacija z 0,2 % prvič po dveh letih bolj zanesljivo v pozitivno območje. Na to je vplivalo predvsem postopno umirjanje negativnih medletnih stopenj cen energentov. Porasle so cene hrane in še bolj cene storitev, zadnje na 2 %, kar je visoko nad primerljivo evrsko stopnjo. Ta pospešek sovpada z ugodnimi gibanji na trgu dela, z rastjo zaposlovanja in mase plač ter z letošnjo povišano rastjo trošenja gospodinjstev.

 

2. Mesečna informacija o poslovanju bank, oktober 2016

Bilančna vsota slovenskega bančnega sistema se je avgusta znižala na 36,5 mrd EUR. Vloge nebančnega sektorja so po obsegu primerljive z ravnijo pred enim letom, vendar se zaradi sočasnega krčenja bančnih bilanc povečuje njihov pomen v strukturi virov. Obseg obveznosti bank do grosističnih trgov se znižuje in je medletno nižji za petino.

V strukturi virov financiranja se, kljub močno znižanim obrestnim meram, krepi pomen vlog gospodinjstev. Njihova rast se je letos do konca avgusta, ob minimalnem sezonskem znižanju, povečala na 6,3%, pri tem se rast krepi pri vseh skupinah bank. Vendar se, zlasti v zadnjih treh letih, povečujejo le vpogledne vloge gospodinjstev. Razmeroma visoka ostaja tudi medletna rast vlog nefinančnih družb, ki v strukturi svojega finančnega premoženja krepijo delež likvidnih sredstev.

Dinamika kreditiranja celotnega nebančnega sektorja ostaja negativna. Medletno krčenje posojil nebančnemu sektorju se je v letu 2016 nekoliko upočasnilo, na -5,4%, medtem ko se kreditiranje podjetij še naprej krči po stopnji več kot 10%. Pri kreditiranju gospodinjstev se nadaljuje postopno zviševanje rasti, tako stanovanjskih posojil, kot od aprila naprej tudi potrošniških posojil.

Ankete bank kažejo, da se tudi letos nadaljuje večletno upadanje povpraševanja podjetij po posojilih. Struktura tega povpraševanja se spreminja v smeri manjšega povpraševanja po posojilih za restrukturiranje, kot posledica izboljšanega makroekonomskega okolja in poslovne uspešnosti podjetij ter tudi izboljšane kakovosti bančnih naložb. Več kot v preteklih letih pa je povpraševanja podjetij po posojilih za tekoče poslovanje, kar odraža povečane potrebe podjetij v pogojih gospodarske rasti. Visoka stopnja presežnega povpraševanja, zlasti pri posojilih za investicije pa nakazuje na še vedno nizko kakovost tega povpraševanja, ki ne zadošča kreditnim standardom bank.

Kakovost kreditnega portfelja bank se nadalje stabilizira. V juliju in avgustu se je z aktivnejšim upravljanjem slabega portfelja bank, kot je odprodaja slabih terjatev, povečan obseg odpisov, delež zamud nad 90 dni precej znižal in predstavlja 6,7% razvrščenih terjatev; glede na konec leta 2015 to predstavlja znižanje za 3,2 odstotne točke. Po širši definiciji Evropskega bančnega organa (Eba) je junija (zadnji znani četrtletni podatek) delež nedonosnih izpostavljenosti v bankah znašal 10,3% in prav tako kaže tendenco zniževanja.

Dosežen bruto dohodek bank nekoliko zaostaja za lanskim v enakem obdobju. Ob tem se zaradi zniževanja obrestnih mer in krčenja posojil ohranja negativna rast neto obrestnih prihodkov. Neto neobrestni prihodki ohranjajo pozitivno medletno rast. Banke so obdobje prvih osmih mesecev leta zaključile z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 351 mio EUR, k čemur je odločilno prispevalo sproščanje stroškov oslabitev in rezervacij.

Kapitalska ustreznost bank ostaja na zadovoljivi ravni. Junija je količnik kapitalske ustreznosti na kosolidirani ravni znašal 18,9%.

Objavljena je tudi publikacija: Povzetek makroekonomskih gibanj, oktober 2016