Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2017

Svet Banke Slovenije je na včerajšnji seji obravnaval in sprejel tudi gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank v juliju 2017.

Medletna rast bilančne vsote je bila maja sicer pozitivna tretji mesec zapored, vendar je povečanje bilančne vsote za 1,5% predvsem posledica povečanja obveznosti do Evrosistema v marcu ter vlog nebančnega sektorja, predvsem vlog gospodinjstev. Na naložbeni strani so se najbolj povečala likvidna sredstva, manj pa posojila nebančnemu sektorju.

Rast vlog nebančnega sektorja je maja ostala solidna s 5,8% medletno. K povečevanju vlog so letos največ, tri četrtine, prispevale vloge gospodinjstev. Rast teh vlog se je nekoliko znižala, na 5,7%. Še nadalje se povečujejo vpogledne vloge, ki v strukturi ročnosti vlog nebančnega sektorja predstavljajo 66%.

Rast posojil nebančnemu sektorja se postopoma zvišuje, maja je dosegla 3,7%. Banke še vedno bolj povečujejo kreditno aktivnosti do gospodinjstev. Obseg posojil gospodinjstvom je bil maja medletno višji za 6,9% oz. so se povečala za 586 mio EUR. Rast potrošniških posojil, ki je bila v preteklih letih dolgo časa negativna, se je zvišala na 11,6%, rast stanovanjskih posojil pa se je ustalila nekoliko nad petimi odstotki. Posojila nefinančnim družbam so se maja sicer malenkost znižala, vendar se je medletna stopnja rasti zvišala na 3,4% zaradi krčenja posojil v prvi polovici leta 2016. V enoletnem obdobje je neto prirast posojil nefinančnim družbam dosegel 286 mio EUR.

Zviševanje dinamike rasti posojil se še ne odraža v polni meri v strukturi poslovnega izida. Nadaljuje se zmanjševanje bruto dohodka bank. K temu pripomore zlasti zmanjševanje neto obrestnih prihodkov, ki je z -8,4% še vedno relativno izrazito. Bankam so se zmanjšali tudi neto neobrestni prihodki, medtem ko ostajajo operativni stroški primerljivi z lanskimi v enakem obdobju. V petih mesecih letos so banke sprostile manj oslabitev in rezervacij kot v enakem obdobju lani, kar vpliva na nižji letošnji dobiček pred obdavčitvijo. Banke so do maja ustvarile za 210 mio EUR dobička pred obdavčitvijo, kar je 14% manj kot v enakem obdobju lani.

Višja dinamika kreditne rasti se je odrazila v nadaljnjem zniževanju deleža slabih posojil v portfelju bank. Kakovost kreditnega portfelja merjena kot delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE), usklajenih s širšo EBA definicijo slabih terjatev, se tudi v letu 2017 izboljšuje. Delež NPE se je v prvih petih mesecih znižal za 0,8 o.t., na 7,7%. Izboljšanje kreditnega portfelja je opaziti tudi pri izpostavljenosti do podjetij. Delež NPE pri podjetjih je za 1,6 o.t. nižji kot decembra 2016 in predstavlja 15,3% izpostavljenosti podjetij.

Višja kreditna rast je vplivala na povečanje kapitalskih zahtev v prvem četrtletju. Tako se je kapitalska ustreznost slovenskega bančnega sistema v prvem četrtletju nekoliko zmanjšala, a je ostala nad povprečjem evroobmočja. Količnik kapitalske ustreznosti slovenskih bank na solo osnovi je marca dosegel 20,6%, na konsolidirani osnovi pa 18,8%.

Obseg likvidnosti v bančnem sistemu ostaja relativno visok, vendar pa se s spreminjanjem strukture obveznosti bank v smeri zviševanja deleža vpoglednih vlog, zahteva po njej spreminja. Za banke je pomembno, da se temu prilagodijo tudi z ustreznim upravljanjem svoje likvidnosti.

Publikacija: Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2017