Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank in Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2016
Svet Banke Slovenije je obravnaval gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank v juniju 2016 in Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2016.
1. Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2016
Bilančna vsota bank in hranilnic se je do konca junija skrčila na 36,4 mrd EUR, kar je za 1 mrd manj kot konec leta 2015 ter za 2,4% manj kot v enakem mesecu lani. Poleg nadaljnjega zmanjševanja obveznosti na grosističnih trgih, ki je bolj umirjeno kot v preteklih letih, je na krčenje bilančne vsote vplivalo tudi junijsko vračilo dolga do Evrosistema. Banke so namreč predčasno vrnile 80% sredstev izposojenih na ciljni operaciji TLTRO I in si zaradi visoke presežne likvidnosti pričakovano izposodile manj sredstev na novi operaciji TLTRO II.
Kreditna aktivnost do nebančnega sektorja ostaja v območju negativne rasti, a se ta ne zaostruje. Krčenje posojil nebančnemu sektorju se je v drugem četrtletju 2016 stabiliziralo pri -5,8% medletno. Medtem ko se je upadanje posojil nefinančnim družbam v zadnjih mesecih rahlo okrepilo, pa se pri kreditiranju gospodinjstev nadaljuje pozitivni trend. Ugodne posojilne obrestne mere in rast investicij v trajne dobrine se odražajo v stabilni rasti stanovanjskih posojil in od aprila dalje tudi potrošniških posojil.
Po marčevskem umiku vlog države in s tem znižanju medletne rasti vlog nebančnega sektorja ostaja ta na razmeroma nizkih ravneh. V strukturi virov financiranja se krepi pomen vlog gospodinjstev. Kljub nizkim obrestnim meram se njihov obseg nadalje povečuje, vendar v celoti na račun vpoglednih vlog, kar slabi stabilnost tega vira. Rast vlog gospodinjstev se je do konca prvega polletja okrepila na 5,6%. Vloge se povečujejo pri vseh skupinah bank, vendar so razlike v rasti med njimi majhne, saj varčevalci - zaradi zelo izenačenih in nizkih obrestnih mer - niso motivirani za prenos sredstev med posameznimi bankami.
Rast vlog nefinančnih družb, ki predstavljajo dobro petino vlog nebančnega sektorja, se je v prvem polletju opazno upočasnila.
Ob krčenju kreditne aktivnosti bank se znižujeta tako obseg razvrščenih terjatev bank, kot terjatev v zamudi nad 90 dni. Delež slednjih se je v drugem četrtletju stabiliziral pri 8 %, kar je za 1,9 odstotne točke oziroma za 812 mio EUR manj kot konec leta 2015. V portfelju se po več let ohranjajo tudi razdrobljene terjatve majhnih vrednosti, med njimi tudi nezavarovane in v veliki meri že oslabljene.
Obseg bruto dohodka ostaja primerljiv z dohodkom v enakem obdobju lani. Neto neobrestni prihodki ohranjajo pozitivno medletno rast, medtem ko rast obrestnih prihodkov ostaja negativna. Banke so prvo polletje zaključile z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 285 mio EUR. Kapitalska ustreznost bank na ravni sistema je po opravljenih stresnih testih ustrezna.
2. Povzetek makroekonomskih gibanj, avgust 2016
V drugem četrtletju je svetovna gospodarska aktivnost nekoliko opešala, znižujejo pa se tudi napovedi. Rast v območju evra se je v drugem četrtletju znižala na četrtletno 0,3 % in medletno 1,6 %. Dokaj medlo dinamiko so kazali zadnje mesece tudi kratkoročni indikatorji industrije, trgovine na drobno in gradbeništva. Zaviralno deluje zniževanje rasti izvoza, med drugim na Kitajsko, katere gospodarstvo je v drugem četrtletju zgolj ponovilo 6,7-odstotno rast iz prvega četrtletja. Kljub temu je bil agregatni kazalnik zaupanja v območju evra julija še stabilen, stopnja brezposelnosti pa se je maja oziroma junija še naprej zniževala. Napovedi za leto 2016 se ohranjajo približno na ravni medletne rasti iz drugega četrtletja, medtem ko je Consensus julija in avgusta, očitno povezano tudi z Brexitom, precej znižal napovedi za leto 2017 za evrsko območje, ZDA in za širšo globalno rast; manjša pozitivna izjema so med drugim napovedi za Rusijo, Hrvaško in Srbijo. Cene nafte so se julija znižale s skoraj 50 na skoraj 40 dolarjev za sodček, v prvih dveh tretjinah avgusta pa spet porasle nazaj na 50 dolarjev.
Medtem se je v Sloveniji v drugem četrtletju nadaljevala pozitivna dinamika iz prvega četrtletja. Poganjala jo je večinoma izvozna rast. Maja in junija sta spet močno porasla industrijska proizvodnja in blagovni izvoz, medtem ko se izvoz storitev v glavnem le ohranja na lani doseženih visokih ravneh. Zelo verjetno raste tudi domača potrošnja. Na to kaže izvoznemu vzporeden pospešek blagovnega uvoza. Do junija je še naprej rasel promet v trgovini na drobno, čeprav samo prodaja avtomobilov in drugih neživil, katere medletni indeksi so zelo visoki. Visoki so tudi medletni indeksi drugih storitvenih dejavnosti, a se je njihova nadaljnja rast v drugem četrtletju že zaustavljala. Zato pa se je obrnila rahlo navzgor tekoča dinamika gradbeništva, potem, ko se je že od lani trajajočemu velikemu pospešku stanovanjske gradnje spomladi pridružil še manjši zasuk v infrastrukturni. Consensusovi napovedi za 2016 in 2017 ostajata za Slovenijo nespremenjeni.
Na trgu dela sta se letos - in še posebno v drugem četrtletju - še okrepili rast zaposlovanja in zniževanje brezposelnosti. Število delovno aktivnih (brez samozaposlenih kmetov) je bilo maja in junija medletno večje za že 2,5 %, ali za skoraj 20 tisoč oseb. K povečanju so največ prispevale predelovalne dejavnosti. Razen v gradbeništvu ostajajo pozitivni tudi kazalniki pričakovanega zaposlovanja. Julija je bilo brezposelnih 99.117 oseb, kar je 9,5 % manj kot julija lani. Iz brezposelnosti se je julija sicer odjavilo manj oseb kot v enakem obdobju lani, manj pa je bilo tudi novoprijavljenih brezposelnih. Letos se je nekoliko okrepila tudi rast povprečnih plač in še bolj mase plač, že decembra v pretežno javnih storitvah, v začetku letošnjega leta pa tudi v zasebnem sektorju, a z umirjanjem proti polletju.
Po junijskem obratu, ko se je slovenska inflacija po dveh letih z 0,1 % vrnila v pozitivno območje, je julija upadla spet nekoliko pod nič. K povišanju inflacijske stopnje so prispevale v zadnjih treh mesecih predvsem cene storitev, ki so poskočile junija in julija na medletno 2,4 % in 2,3 %. Nekoliko so porasle tudi cene hrane, medtem ko cene industrijskih proizvodov (brez energentov) ohranjajo majhen negativni prispevek. Na porast inflacije je vplivalo tudi zniževanje negativnega medletnega prispevka cen energentov. Rast najožjega kazalnika osnovne inflacije, ki je v zadnjem četrtletju po dveh letih spet nekoliko presegel evrskega, nakazuje na vsaj zmerno okrepitev cenovnih pritiskov, morda predvsem s strani rasti plač, po plati stroškov ali povpraševanja.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja (po denarnem toku) se zmanjšuje. Popolni podatki so šele do aprila, na nadaljnje izboljševanje pa kažejo gibanja v državnem proračunu, kjer je bilprimanjkljaj v treh mesecih do julija medletno manjši za 136 mio EUR. Vplačani davki in prispevki za socialno varnost so se v prvih sedmih mesecih povečali za dobre 3 %. Vpliv izboljševanja gospodarskih razmer se kaže predvsem v povečanih prilivih davkov, ki temeljijo na plačah. Na strani prihodkov izstopa le precejšen izpad sredstev iz proračuna EU, samo julija medletno za 100 mio EUR, zaradi česar je letos zmanjšano tudi investicijsko trošenje države. Zahtevana donosnost slovenskih državnih obveznic ostaja nizka.