Sporočilo za javnost - Objava rezultatov Ebinih stresnih testov in testi slovenskih bank

29.07.2016 / Sporočilo za javnost

V letošnjem letu je Evropski bančni organ EBA (European Banking Authority) po enoletnem premoru zopet izvedla vajo stresnih testov na ravni EU. V vajo je vključenih 51 največjih sistemsko pomembnih bank (70 % EU bančnega sistema), od katerih jih 37 sodi pod neposredni nadzor ECB. Slovenske banke v letošnjo Ebino vajo stresnih testov niso vključene, saj je bil prag za vključitev v vajo letos dvignjen na najmanj 30 mrd EUR bilančne vsote.

Vaja Ebinih stresnih testov se je začela konec februarja 2016 (24. 2. 2016) z objavo končne verzije scenarijev, metodologije in obrazcev. Več o scenarijih, metodologiji, obrazcih in vzorcu vključenih je dostopno na spletni strani TUKAJ. Rezultati Ebine vaje, vključno z individualnimi rezultati bank, so objavljeni danes, 29. 7. 2016, po zaprtju trgov na spletni strani Ebe na povezavi REZULTATI.

Pristojni nadzornik ECB sicer vsako leto izvede proces rednega letnega nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja tveganj - SREP proces (Supervisory Review and Evalutation Process). Eden od pomembnih elementov SREP procesa so tudi stresni testi.

Posledično bo ECB:

za pomembne banke, ki so vključene v Ebine stresne teste, v SREP proces vključila rezultate Ebinih stresnih testov,
za pomembne banke, ki niso vključene v Ebine stresne teste, izvedla lastne SREP stresne teste.

Med pomembne banke, ki niso vključene v Ebine stresne teste sodijo tudi tri slovenske banke (NLB, NKBM in Abanka). NLB in NKBM sta letos vključeni v SREP stresne teste ECB, medtem ko je Abanka zaradi prehoda med pomembne banke v okviru Enotnega mehanizma nadzora – EMN (SSM,Single Supervisory Mechanism), vključena v skrbni pregled, katerega sestavni del so tudi stresni testi. Z namenom zagotovitve enake obravnave vseh pomembnih bank v okviru SSM (v vzorcu in izven vzorca Ebinih stresnih testov), so tudi banke vključene v SREP stresne teste v popolnosti sledile metodologiji EBE. Rezultati ECB SREP stresnih testov ne bodo javno objavljeni.

Tudi v Banki Slovenije smo v skladu z utečeno prakso iz prejšnjih let izvedli "bottom up" stresne teste (stresne teste od spodaj navzgor) za preostale banke, ki so v neposredni pristojnosti BS. Kot običajno sledimo scenarijem, metodologiji in obrazcem Ebinih stresnih testov, pri čemer je tudi Banka Slovenije zaradi primerljivosti s pomembnimi bankami (NLB, NKBM in Abanko) sledila časovnici in pristopu SREP stresnih testov izvajanih s strani ECB.

V primerjavi s predhodnimi stresnimi testi prag za uspešno izvedbo stresnih testov ni –določen (ne gre za t.i. pass/fail exercise), pač pa se bodo v skladu s pristopom EBE ter posledično tudi ECB- rezultati za vse banke upoštevali v rednem letnem procesu pregledovanja in ovrednotenja tveganj banke (procesu SREP). Za banke pri katerih so bila identificirana nova tveganja, bodo sledili tudi drugi nadzorniški ukrepi.