Odgovor Banke Slovenije na članek Dvajsetmilijonski črni oblak v Delu, 25. 7. 2017

26.07.2017 / Sporočilo za javnost

V današnjem Delu (25. julija 2017) v objavljenem članku Dvajstetmilijonski črni oblak avtorica Suzana Kos ponavlja trditve, ki smo jih, tudi njej, že večkrat pojasnili in zanikali v demantijih in pojasnilih, ki smo jih poslali medijem ali objavili na naši spletni strani.

Po vrsti:

"Zdi se, da ima Banka Slovenije na piki Gorenjsko banko. Tako kot NLB, NKBM, Banko Celje in Abanko je tudi njo nameravala poslati v sanacijski postopek in ji leta 2013 naračunala negativni kapitalski primanjkljaj v višini 328 milijonov", zapiše Kosova. Po skoraj štirih letih ponavljanj, pojasnjujemo ponovno, Banka Slovenije nikogar ni nameravala pošiljati v sanacijski postopek in ni nikomur naračunala negativni primanjkljaj. Le-ta je bil ugotovljen na osnovi skrbnega pregleda, ki so ga na zahtevo Evropske komisije leta 2013, izvedle neodvisne specializirane institucije v 10 slovenskih bankah. Avtorica sicer lahko samostojno sprejema svoje zaključke, z vidika celovitega obveščanje javnosti pa ne razumemo zakaj ne želi upoštevati dejstev, ki so vsa, od metodologije do odločb o izrednih ukrepih in kasnejših pojasnil, objavljena v poročilih Banke Slovenije o sanaciji, o tem je bilo napisano in predstavljeno tudi poročilo Državnemu zboru.

"Na to odločbo se je takratna uprava Gorenjske banke pod vodstvom Gorazda Trčka pritožila…"Nič navedenega ne drži. Banka Slovenije je, na podlagi rezultatov skrbnega pregleda in stresnih testov v letu 2013, banke razvrstila v dve skupini. V prvi skupini so bile banke, ki že pred izvedbo stresnih testov niso izpolnjevale kapitalskih zahtev Banke Slovenije in na trgu niso uspele dobiti zasebnih vlagateljev. V drugi skupini pa so bile banke, ki so v tistem času sicer izpolnjevale kapitalske zahteve Banke Slovenije, a so stresni testi pokazali potencialni primanjkljaj razpoložljivega kapitala, v primeru realizacije določenih tveganj, v obdobju do leta 2015. Banke iz druge skupine, torej tiste, ki so sicer izpolnjevale trenutne kapitalske zahteve, a bi lahko v primeru še nadaljnjega poslabšanja gospodarskih razmer prišle v položaj kapitalskega primanjkljaja, so imele možnost krepitve kapitalske ustreznosti v daljšem roku in, poleg dokapitalizacije, tudi z rastjo prihodkov, učinkovitejšo izterjavo kreditov, unovčenjem zavarovanj, iskanjem novih investitorjev ter izvedbo drugih ukrepov za krepitev kapitalske ustreznosti. V to drugo skupino spada tudi Gorenjska banka. Gorenjski banki za razliko od največjih državnih bank, ki bi šle v primeru neizvedbe državne dokapitalizacije v stečaj, ni bila izdana odločba o izrednih ukrepih, zoper katere je bila možna le vložitev tožbe, pač pa ji je Banka Slovenije izdala odredbe, ki so se nanašale na odpravo kapitalskega primanjkljaja. Nižja končna dokapitalizacija Gorenjske banke je bila, kot navedeno zgoraj, posledica vrste ukrepov, s katerimi je banka znižala primanjkljaj. Vse to je bilo v javnosti že večkrat pojasnjeno, nazadnje v odzivu na intervju z Aljošo Tomažem v Sobotni prilogi Dela.

"Banka Slovenije je poleg odločbe o primanjkljaju napisala tudi kazensko ovadbo, v kateri je Gorenjsko banko obtožila suma pridobitve protipravne koristi", piše v članku. Ne drži, Banka Slovenije ni napisala odločbe o primanjkljaju, take odločbe tudi Zakon o bančništvu ne pozna, kot smo pojasnili že v prejšnjem odstavku. Glede kazenske ovadbe pa poudarjamo, da, če Banka Slovenije pri svojih aktivnostih ugotovi sume storitev kaznivega dejanja, mora v skladu s Kazenskim zakonikom le-te naznaniti organom, ki lahko sprožijo ustrezne postopke.

V članku je napisano tudi, da Banka Slovenije zahteva prodajo Gorenjske banke, kar ne drži. Za prodajo so se odločili lastniki! 

Novinarka se tudi sprašuje ali vsi interesenti za Gorenjsko banko seznanjeni z dejstvom kazenskega postopka. To bi najlažje preverila tako, da bi jih vprašala.  Po našem vedenju vsi interesenti opravljajo poglobljen pregled in bi morali biti enakovredno seznanjeni z vsemi dejstvi.

Zadnji odstavek v članku, v katerem avtorica piše o nekom, ki da je v dobrih odnosih z regulatorjem in ve (morda), da njegovih drastičnih kazni Gorenjci ne bodo deležni, je pa nelogičen in nerazumljiv. Nočemo ugibati za katere kazni gre, a tiste o katerih piše Kosova, izreka sodišče in ne Banka Slovenije. 

Služba za odnose z javnostmi

Banka Slovenije