Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2017
Svet Banke Slovenije je na seji 29. 8. 2017 obravnaval gradivo Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2017.
Bilančna vsota bančnega sistema je bila junija s 37,2 mrd EUR za 2,3% višja kot pred enim letom. Obseg bilančne vsote se je junija sicer zmanjšal, zaradi nižjih vlog države in drugih finančnih organizacij ter nadaljnjega razdolževanja bank na grosističnih trgih. Na stani naložb so se znižala predvsem sredstva bank na računu pri centralni banki in terjatve do drugih bank. Hkrati se je na naložbeni strani posojilna aktivnost do nebančnega sektorja še okrepila.
Rast posojil nebančnemu sektorju se je junija dvignila na 4,9%, zaradi višjih posojil gospodinjstvom in nefinančnim družbam. Nadaljuje se rast posojil gospodinjstvom: pospešena rast potrošniških posojil, z 12% medletno, in zadnje mesece pri 5,2% stabilizirana rast stanovanjskih posojil. Kljub nižji rasti stanovanjska posojila tako po obsegu kot polletnem prirastu še naprej presegajo potrošniška posojila. V strukturi novoodobrenih posojil se nadalje povečuje delež posojil po fiksnih obrestnih merah, narašča tudi njihova povprečna ročnost ob odobritvi. V zadnjih mesecih je opazen počasen zasuk navzgor pri obrestnih merah teh posojil, medtem ko variabilne obrestne mere ostajajo na doseženih nizkih ravneh. Vztrajno se krepi rast posojil nefinančnim družbam, ki je junija dosegla 5,8% medletno rast. V prvem polletju so ta posojila porasla predvsem malim in srednjim podjetjem v predelovalni dejavnosti.
Pri vlogah nebančnega sektorja se je rast junija nekoliko upočasnila. Od februarja naprej se upočasnjuje rast vlog gospodinjstev, a s 5,5% ostaja na solidni ravni. Vloge gospodinjstev tako ohranjajo vodilno vlogo med viri financiranja, saj so junija predstavljale 45,7% celotne pasive bank. Nadalje se spreminja ročnostna struktura vlog nebančnega sektorja v smeri vpoglednih vlog, ki so ob polletju znašale 66% vseh vlog nebančnega sektorja.
Kakovost kreditnega portfelja merjena kot delež nedonosnih izpostavljenosti (NPE), usklajenih s širšo EBA definicijo, se tudi v letu 2017 izboljšuje. V prvem polletju se je delež NPE zmanjšal za 1 odstotno točko na 7,5%. Kljub temu, da so večino znižanj predstavljala znižanja obsega NPE pri podjetjih, ta še vedno predstavljajo 2/3 NPE bančnega sistema. Znotraj sektorja podjetij izstopa v prvem polletju izboljšanje v predelovalni industriji, gostinstvu, gradbeništvu in poslovanju z nepremičninami.
Rast obsega kreditiranja nebančnega sektorja in v okviru tega rast posojil obrestovanih s fiksno obrestno mero, ki v zadnjih mesecih pri stanovanjskih posojilih kaže trend rasti, se odražata v nekoliko počasnejšem upadanju obrestnih prihodkov. Za močnejši vpliv na obrestne prihodke bo potrebno daljše obdobje kreditnega okrevanja. Hkrati se bankam še naprej zmanjšujejo tudi neto neobrestni prihodki, medtem ko ostajajo operativni stroški primerljivi z lanskimi. Neto obrestna marža se je v prvem polletju letošnjega leta znižala na 1,82. Pozitivni prispevek k finančnemu rezultatu bank ima nadaljnje sproščanje oslabitev in rezervacij na ravni sistema. Banke so v prvem polletju ustvarile za 253 mio EUR dobička pred obdavčitvijo, kar je 10% manj kot lani v enakem obdobju.
Kapitalska ustreznost bančnega sistema ostaja ugodna. Ob vplivu kreditne rasti na zviševanje kapitalskih zahtev se je kapitalska ustreznost v prvem četrtletju letos rahlo znižala. Količnik kapitalske ustreznosti na posamični osnovi je dosegel 20,6%, na konsolidirani osnovi pa 18,8%.
Likvidnostni položaj slovenskih bank ostaja ugoden, kar se kaže v relativno visokem količniku likvidnosti prvega razreda, solidnem obsegu sekundarne likvidnosti in visokem deležu prostega sklada finančnega premoženja za zavarovanje pri Evrosistemu. Ob nadaljnjem skrajševanju ročnosti vlog nebančnega sektorja in s tem povečevanju možnosti za nenadne likvidnostne potrebe je za banke pomemben zadosten obseg likvidnosti in ustrezno upravljanje z njo.
Publikacije: Mesečna informacija o poslovanju bank
