Sporočilo za javnost - Aktualna gospodarska in finančna gibanja ter poslovanje bank v marcu 2016
Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivi Povzetek gospodarskih in finančnih gibanj, maj 2016 in Mesečna informacija o poslovanju bank v marcu 2016.
Gospodarska rast evrskega območja je v prvem četrtletju presegla pričakovanja. V primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem se je BDP povečal za 0,5 %, kar je verjetno vplivalo tudi na Consensusovo napoved, ki se je dvignila nazaj na 1,6 % za leto 2016. Evrsko rast naj bi poganjal okrepljeni lanski vzorec povišane domače porabe, tudi investicijske, ob manjši rasti tako izvoza, kot uvoza. Cena nafte Brent se je do sredine maja približala 50 USD za sodček, ob nadaljevanju postopnega okrevanja cen nafte pa se bo evrska inflacija v drugem polletju že povrnila v pozitivno območje.
Mesečni kazalniki aktivnosti za letošnje prvo četrtletje kažejo na krepitev rasti v številnih panogah slovenskega gospodarstva. Zaključni računi podjetij kažejo na močno povečanje dobičkov v letu 2015, rast prihodkov pa se nadaljuje tudi letos. Zasebna potrošnja se je v prvem četrtletju okrepila, saj se je povečala prodaja v številnih segmentih trgovine, ponovno pa so se povečali tudi izdatki za prosti čas. Hkrati storitveni sektor še naprej povečuje prihodke na tujih trgih, saj se je izvoz storitev v prvem četrtletju medletno okrepil kar za dobrih 9 %. Visoko rast proizvodnje so dosegle predelovalne dejavnosti, ki so izvoz povečale tudi s precejšnjim znižanjem cen, kar jim omogočajo nizki vhodni stroški energentov in surovin. Poleg težav v energetiki je rast dodane vrednosti v prvem četrtletju zaviral izrazit, več kot 30-odstoten padec gradbene aktivnosti, po zmanjšanju javnih investicij ob zaključku evropske finančne perspektive 2007–2013.
Rast zaposlovanja se nadaljuje, zasebno potrošnjo pa postopoma krepi tudi rast plač. Število delovno aktivnih, brez upoštevanja kmetov, se je v prvem četrtletju povečalo za 1,8 %. Rast zaposlovanja preko zaposlovalnih agencij se v zadnjih mesecih umirja, kar je lahko znak zmanjševanja negotovosti v podjetjih, saj so začela v večji meri zaposlovati neposredno. Še naprej se izboljšujejo tudi kazalniki pričakovanega zaposlovanja, kjer je edina izjema gradbeništvo. Aprila je bilo brezposelnih kar 8,2 % oseb manj kot v istem lanskem mesecu. Medletna rast nominalnih bruto plač je v prvem četrtletju dosegla 2,3 %, kar je največ v zadnjih petih letih, plače pa so se povečale v večini dejavnosti. V zasebnem sektorju zmerno rast plač omogočajo dobri poslovni rezultati podjetij, v pretežno javnih storitvah pa predvsem dogovorjena sprostitev napredovanj.
Medletno nižje cene energentov ostajajo glavni razlog za deflacijo, ki je aprila znašala 0,7 %. To je sicer 0,2 odstotne točke manj kot marca, saj se je negativni prispevek cen energentov nekoliko zmanjšal zaradi okrevanja globalnih cen nafte. Kljub temu so za zdaj stroškovni pritiski iz tujine neznatni, saj je raven dolarskih cen energentov še nizka, učinke njihove rasti pa omejuje tudi apreciacija evra.
Fiskalni položaj države se izboljšuje, vendar bo zahtevana konsolidacija zavirala gospodarsko rast še vsaj v srednjeročnem obdobju. Primanjkljaj države je lani znašal 2,9 % BDP, kar omogoča izstop iz postopka presežnega primanjkljaja. Prva objava primanjkljaja je bila sicer še nižja, kasnejši popravek navzgor pa je izhajal pretežno iz usklajevanja prikazovanja transakcij DUTB v računih države z Eurostatom. Z izstopom iz postopka presežnega primanjkljaja bo Slovenija prešla v t. i. preventivni postopek Pakta o stabilnosti in rasti. Ta, skupaj s sprejetim fiskalnim pravilom, zahteva nadaljnje strukturno prilagajanje javnih financ. To je načrtovano tudi v letošnji posodobitvi Programa stabilnosti, a je predvidena konsolidacija z vidika doseganja zahtev iz Pakta o stabilnosti in rasti, po mnenju Evropske komisije - premajhna. Komisija tako ugotavlja, da bodo potrebni dodatni konsolidacijski ukrepi, kar lahko zavre rast domačega povpraševanja. Javnofinančni primanjkljaj se sicer še naprej zmanjšuje, saj se nadaljujeta rast prihodkov in zmanjševanje odhodkov. Skladno s pričakovanji je opazno tudi zmanjšanje investicijske dejavnosti države.
Zmanjševanje bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se je v prvem četrtletju 2016 nadaljevalo s počasnejšo dinamiko, kot v preteklih letih. Bilančna vsota je konec marca dosegla 37 mrd EUR oziroma 96% BDP. Likvidnost bank ob nadaljevanju krčenja kreditov ostaja visoka, prav tako je povprečna kapitalska ustreznost bančnega sistema na zadovoljivi ravni, vendar z znatnimi razlikami med posameznimi bankami. Tako likvidnost, kot kapitalska ustreznost bank, ne predstavljata omejitev za večjo kreditno aktivnost.
Upočasnjevanje krčenja posojil podjetjem, ki se je začelo v letu 2015, se je v prvem četrtletju letos nekoliko ustavilo. Medletni padec posojil je marca znašal -12,8% v primerjavi z -19% pred enim letom. Kreditna aktivnost je še vedno v veliki meri omejena s nizkim kreditno sposobnim povpraševanjem podjetij po dolžniškem financiranju. Vendar pa okrevajoče gospodarsko okolje in ugodne obrestne mere lahko spodbudijo podjetja k večjem povpraševanju po posojilih.
Rast posojil gospodinjstvom v prvem četrtletju ostaja nizka, a pozitivna, pri 0,5%. Nizka zadolženost gospodinjstev, nizke obrestne mere in ugodne cene nepremičnin pomembno prispevajo k rasti stanovanjskih posojil, ki je marca dosegla 1,4%. Že daljše obdobje se upočasnjuje dinamika krčenja potrošniških posojil, ki je marca le še za slab odstotek zaostajala za pozitivno rastjo.
Razdolževanje bank na grosističnih trgih se je marca nekoliko okrepilo zaradi dospelosti dolžniškega vrednostnega papirja in nadaljnjih odplačil dolga do bank v tujini. Na marčevsko zmanjšanje vlog nebančnega sektorja je vplival umik vlog države, kar pa ni poslabšalo dinamike rasti vlog nebančnega sektorja, ki je dosegla 3,2%. Vloge gospodinjstev še naprej naraščajo, v prvem četrtletju so bile višje za 318 mio EUR, od tega več kot polovica pri velikih domačih bankah. Prirast vlog je vpoglednega značaja. Obseg vpoglednih vlog se povečuje tudi na račun zmanjšanja kratkoročnih in dolgoročnih depozitov, ki dospejo in jih varčevalci zaradi izjemno nizkih obrestnih mer niso pripravljeni ponovno vezati in zato sredstva pustijo na računu. Delež vpoglednih vlog v ročnostni strukturi vlog gospodinjstev je marca dosegel 59%.
Kakovost kreditnega portfelja bank se izboljšuje. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni se je v prvem četrtletju 2016 znižal na 8,2%, kar je za 2 odstotni točki manj kot konec 2015. Po širši definiciji Evropskega bančnega organa (EBA), ki ob širšem zajetju bančnih naložb, med nedonosne izpostavljenosti vključuje tudi restrukturirane terjatve še nekaj časa, potem, ko so dolžniki začeli redno odplačevati dolg, je delež nedonosnih izpostavljenosti v prvem četrtletju znašal 10,8% in prav tako kaže tendenco zniževanja. Kakovost portfelja se izboljšuje na najbolj obremenjenih segmentih, posebej pri terjatvah do nefinančnih podjetij in do tujcev. Pretežni del terjatev v zamudi nad 90 dni še vedno predstavljajo terjatve nefinančnih podjetij, vendar se je tako obseg kot delež terjatev znotraj sektorja znižal na raven v začetku leta 2010.
Banke so v prvem četrtletju 2016 poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 146 mio EUR.Povečanje neto neobrestnih prihodkov in nadaljnje sproščanje oslabitev in rezervacij je prispevalo k izboljšanju poslovnega rezultata.