Vizija 2020 – Strategija razvoja tržnih infrastruktur Evrosistema

Digitalizacija in tehnološki napredek na področju finančnih storitev spreminjata navade in pričakovanja tako ponudnikov teh storitev kot tudi njihovih končnih uporabnikov. Ponudniki finančnih storitev te storitve pospešeno nadgrajujejo in razvijajo nove, temu pa mora slediti tudi razvoj na področju tržnih infrastruktur. Evrosistem, to so Evropska centralna banka (ECB) in centralne banke držav z evrom, je z namenom sledenja potrebam tržnih udeležencev, (dodatne) harmonizacije ponujenih storitev in zagotavljanja njihove stroškovne učinkovitosti oblikoval strategijo nadaljnjega razvoja vseevropskih tržnih infrastruktur, ki jih upravlja, in jo poimenoval Vizija 2020.

Aktivnosti v okviru Vizije 2020 je Evrosistem zasnoval na treh ključnih področjih in na podlagi tega pristopil k izvedbi raziskovalnih faz treh projektov (predstavljeni v nadaljevanju):

  • vzpostavitev platforme za poravnavo takojšnjih plačil;
  • konsolidacija plačilnega sistema TARGET2 in platforme TARGET2-Securities;
  • vzpostavitev enotne platforme za upravljanje s finančnim premoženjem.

Postavljanje novih mejnikov na področju vseevropskih infrastruktur za Evrosistem ni novost, pri tem pa je Evrosistem vedno upošteval potrebe in zahteve tržnih udeležencev, vključno z vidiki stroškov. Tako bo tudi pri projektih iz Vizije 2020. Zato bo v okviru Evrosistema za vsakega od navedenih projektov najprej izvedena raziskovalna faza, v okviru katere bodo v sodelovanju s tržnimi udeleženci analizirane zahteve uporabnikov, koristi morebitne izvedbe projekta in njegovi stroški. Šele na osnovi izsledkov raziskovalnih faz bo Evrosistem odločil o morebitnem prehodu v naslednjo, izvedbeno fazo.


Vzpostavitev platforme za poravnavo takojšnjih plačil

O takojšnjih plačilih, to so elektronska plačila malih vrednosti, ki so na voljo neprestano (24/7/365) in kot taka sopomenka "real-time" ali "near real-time" plačilom, smo že pisali v 4. številki E-novic. Gre za skupno poimenovanje plačil, pri katerih se takoj ali skoraj takoj po odreditvi plačilnega naloga s strani plačnika izvrši tudi odobritev računa prejemnika plačila oziroma je slednjemu dan na razpolago znesek plačila.

Glede na čedalje večje zanimanje končnih uporabnikov, zlasti potrošnikov in gospodarskih subjektov, za storitve takojšnjih plačil in aktivnosti, ki potekajo v smeri harmonizacije teh storitev na ravni EU, si Evrosistem v vlogi spodbujevalca razvoja prizadeva za vzpostavitev (vsaj ene) vseevropske medbančne infrastrukture za izvrševanje takojšnjih plačil. V tem okviru spodbuja tržne udeležence k vzpostavitvi okolja, v katerem bo posamezen ponudnik plačilnih storitev z vključitvijo v katerokoli infrastrukturo za izvrševanje takojšnjih plačil lahko dosegel kateregakoli drugega ponudnika plačilnih storitev v EU, ki je (tudi) pristopil k shemi. Kot pojasnjeno v 5. številki E-novic, je namreč ECB ocenila, da naj bo s ciljem preprečitve razdrobljenosti rešitev ekosistem takojšnjih plačil organiziran trinivojsko: (i) z vseevropsko shemo takojšnih plačil, ki jo je oblikoval Evropski svet za plačila, so opredeljena pravila izvrševanja tovrstnih plačil, (ii) storitve kliringa, to so storitve iz naslova učinkovite izmenjave informacij med ponudniki plačilnih storitev, vključujoč storitve izračuna denarnih terjatev in obveznosti, ki v procesu izvrševanja takojšnjih plačil nastajajo med ponudniki plačilnih storitev, in (iii) storitve iz naslova poravnave teh terjatev oziroma obveznosti.

Poleg tega, da Evrosistem spodbuja tržne udeležence k vzpostavitvi vseevropske rešitve za izvrševanje takojšnjih plačil, bo v okviru Vizije 2020 preučil možnost vzpostavitve lastne medbančne infrastrukture za izvrševanje takojšnjih plačil, ki bo na voljo ponudnikom plačilnih storitev in bo omogočala poravnavo posameznih takojšnjih plačil v centralnobančnem denarju z razpoložljivostjo 24/7/365. Ob vzpostavitvi takšne infrastrukture bi bila ponudnikom plačilnih storitev dana možnost, da sami izberejo, ali bodo takojšnja plačila izvrševali preko klirinških hiš ali preko infrastrukture v upravljanju Evrosistema.


Konsolidacija plačilnega sistema TARGET2 in platforme TARGET2-Securities

Evrosistem upravlja TARGET2, sistem bruto poravnave v realnem času za plačila v evrih, ki je namenjen predvsem poravnavi plačil velikih vrednosti in časovno kritičnih plačil v centralnobančnem denarju, ter TARGET2-Securities (T2S), enotno tehnično platformo, ki je namenjena poravnavi poslov z vrednostnimi papirji v centralnobančnem denarju. TARGET2 in T2S sta osrednji tržni infrastrukturi Evrosistema za izvrševanje plačil oziroma transakcij v zvezi z vrednostnimi papirji, ki sta bili vzpostavljeni v letih 2007 oziroma 2015. Glede na bistveno kasnejšo vzpostavitev platforme T2S in njeno "modernejšo" zasnovanost, bi tehnološka konsolidacija omogočila uporabo (naj)modernejše tehnologije tudi v sistemu TARGET2. Pričakovana pozitivna učinka konsolidacije sta tudi znižanje stroškov upravljanja in vzdrževanja obeh platform ter vzpostavitev temeljev za enostavnejšo in učinkovitejšo uvedbo novih storitev, za kar so tržni udeleženci že izrazili interes.


Vzpostavitev enotne platforme za upravljanje s finančnim premoženjem

Zaradi razdrobljenosti pravil in postopkov na področju upravljanja s finančnim premoženjem bank in hranilnic pri centralnih bankah, ki je namenjeno zavarovanju terjatev centralnih bank do njih, se povečujejo potrebe po učinkovitejšem upravljanju tega premoženja. Danes to poteka v skladu s pravili in postopki, opredeljenimi s strani vsake od 19 centralnih bank Evrosistema, ki so za ta namen vzpostavile vsaka lastno tehnološko platformo. 

Cilj projekta je najprej zagotoviti, da so pravila in postopki upravljanja s finančnim premoženjem med seboj harmonizirani, nato pa na tej osnovi vzpostaviti enotno tehnološko platformo za upravljanje s finančnim premoženjem. Vzpostavitev te platforme bi omogočila učinkovitejše upravljanje s finančnim premoženjem in posledično znižanje s tem povezanih stroškov.