Izzivi na področju plačil v času pandemije COVID-19 in po njej

Svet se je zaradi pandemije COVID-19 čez noč znašel v situaciji izjemne negotovosti. Samo nekaj tednov je bilo potrebnih, da je COVID-19 spremenil svet in nas prisilil, da se na hitro prilagodimo novi situaciji ter nas soočil z izzivi, ki bodo imeli dolgoročen vpliv na svetovno, regionalno in lokalno gospodarstvo ter na celoten plačilni sektor.

Gospodarstvo, ki je, kljub kratki zaustavitvi, doživelo hude posledice, se v tem trenutku, ko se omejitve, uvedene ob pandemiji, postopoma odpravljajo, pripravlja na ponovni zagon. Nova situacija ima zelo močan vpliv tudi na trg plačil, vendar pa so končna pričakovanja v veliki meri odvisna od širjenja virusa, javnega zdravja ter učinkovitosti fiskalnega, denarnega in širšega javnega odziva.

V desetih letih se je delež prebivalcev v EU, ki nakupujejo preko spleta, skoraj podvojil (56% v letu 2018 v primerjavi z 32 % v letu 2009), v času socialnega distanciranja, povezanega z bojem s COVID-19, pa se pričakuje nadaljnja rast spletnega nakupovanja[1]. Bo pandemija dolgoročno spremenila digitalno vedenje potrošnikov in posledično preobrazila digitalno bančništvo? Potrošnike, ki so se nekoč upirali spletnemu nakupovanju, je pandemija prisilila, da ga sprejmejo kot novo realnost. S spoznavanjem prednosti spletnega nakupovanja se verjetnost, da se bodo vrnili k starim navadam, manjša[2]. Spremembe bodo zagotovo opazne tudi pri bankah, ki bodo morale vzpostaviti tesnejše sodelovanje s svojimi komitenti preko elektronskih poti, kar bo zahtevalo razvoj novih digitalnih poti in trženja. Poleg tega bodo morale banke sprejeti tehnologije nove generacije in svojim strankam ves čas nuditi nove digitalne storitve, s čimer si bodo zagotavljale konkurenčno prednost[3]. Pri tem pa ne bo dovolj, da bodo zagotavljale hitrejše in učinkovitejše plačilne storitve, temveč bo potrebna tudi njihova varnost. Ob povečanju deleža spletnega nakupovanja v času pandemije se je namreč izkazalo, kako pomembni in potrebni so dodatni ukrepi bank za zaščito potrošnikov pred spletnimi goljufijami. Eden takih ukrepov bo prav gotovo t. i. močna avtentikacija stranke, pri čemer bo banka morala preveriti avtentičnost svojega uporabnika z najmanj dvema ustreznima elementoma[4] in na ta način potrošniku zagotoviti varno plačevanje v okviru spletne trgovine.

Nekatere metode plačevanja bodo bolj na udaru kot druge. Zaradi bojazni pred prenosom okužbe z bankovci so se dvigi gotovine na bankomatih v času krize v številnih evropskih državah zmanjšali tudi za več kot 50 %[5], po drugi strani pa se je močno okrepilo brezstično plačevanje. Kljub različnim poskusom fizičnega čiščenja denarja (npr. z uporabo ultravijoličnih žarkov, ozona ter različnih postopkov segrevanja), uporaba gotovine upada. V času pandemije so se namreč med prebivalstvom pojavili pomisleki glede možnosti prenosa okužbe z uporabo bankovcev in kovancev. Število poizvedb na spletu o možnosti prenosa virusa z bankovci in kovanci kaže na velike razlike v bojazni pred tovrstno okužbo med posameznimi državami, saj je bilo v državah, kjer je v uporabi veliko število bankovcev malih vrednosti glede na BDP te države, veliko več spletnih poizvedb glede možnosti prenosa okužbe[6].

Na podlagi analiz, ki jih je v sodelovanju s priznanimi evropskimi laboratoriji opravila ECB, pa je bilo ugotovljeno, da uporaba evrobankovcev ne pomeni večjega tveganja za prenos okužbe z novim koronavirusom. Rezultati kažejo, da je koronavirus precej bolj obstojen na površinah iz nerjavečega jekla (npr. kljuke vrat) kot na (bombažnih) evrobankovcih, in sicer od 10 do 100-krat višjo stopnjo obstojnosti v prvih nekaj urah po nanosu na te površine. Nadalje je bilo tudi ugotovljeno, da se koronavirus precej težje prenaša iz poroznih bombažnih površin (kot so evrobankovci) kot pa preko gladkih (npr. plastičnih) površin, s katerimi ljudje vsak dan prihajamo v stik.  

Evropski bančni organ (EBA) pa je v tem kontekstu izdal priporočilo[7], ki je usmerjeno k varstvu potrošnikov in skrbi za nemoteno delovanje plačilnih sistemov v EU v času boja s COVID-19. V njem, med drugim, poziva ponudnike plačilnih storitev, naj upoštevajo priporočila svetovne zdravstvene organizacije (WHO), usmerjena k ukrepom, ki omejujejo širjenje COVID-19 in omogočijo potrošnikom, da plačila na prodajnih mestih opravijo brezstično. EBA v priporočilu ponudnike plačilnih storitev še dodatno poziva, da v povezavi s tem, dvignejo limit za brezstično poslovanje na 50 evrov.

Kot posledica COVID-19 se je povečalo število brezstičnih plačil tudi v državah, kjer pred pojavom COVID-19 te metode niso bile preveč priljubljene[8]. Med EU državami je to vsekakor Nemčija, saj so bile nemške trgovine in restavracije znane po tem, da plačila s plačilnimi karticami niso bila zaželena[9]. V času pandemije pa so se trgovci in gostinci zaradi pravil o socialni distanci in strahu pred širjenjem COVID-19 v trgovinah in restavracijah odločili za uporabo znakov, ki stranke naprošajo, da izvedejo plačila v elektronski obliki – če je mogoče z uporabo brezstične plačilne kartice, saj le-ta omogoča manj fizične interakcije in je v smislu preprečevanja širjenja COVID-19 precej bolj varen način plačila. Potrošniki se lahko v izogib fizičnemu ravnanju z gotovino odločijo tudi za podobne načine plačila in sicer t. i. "tap and go" transakcije z uporabo digitalnih denarnic ali drugih storitev, ki omogočajo plačevanje s pomočjo pametnih telefonov.

Med pandemijo so brezstična plačila vsekakor najpomembnejši način plačila v smislu varnosti pred okužbo, pa naj bo to s pomočjo plačilne kartice, mobilnega telefona, digitalne denarnice ali pa s pomočjo aplikacije. Ne glede na to, ali so pomisleki glede širjenja prenosa virusa z bankovci in kovanci upravičeni ali ne, ta misel spreminja plačilne navade potrošnikov. Vendar pa spodbujanje uporabe digitalnega plačevanja ne pomeni več univerzalnega dostopa za vse uporabnike, saj nekateri, zlasti starejši uporabniki, pogosto nimajo možnosti oz. dostopa do tovrstnega načina plačevanja.

V tem času, ko narašča pomen digitalnega plačevanja, se tradicionalne banke, bolj kot kadarkoli prej, oklepajo rešitev finteh podjetij, saj umetna inteligenca, API vmesniki, hitrejša plačila ter elektronsko podpisovanje dokumentov pomagajo omiliti posledice krize, s katero se srečujejo tako banke kot njihove stranke[10], hkrati pa bančni sektor finteh podjetja spodbuja k ustvarjanju kreativnih rešitev za popolnoma nove težave, s katerimi se prej ni soočal še nihče[11]. In čeprav se je omenjeno sodelovanje oblikovalo v zelo kratkem času, bi se lahko izkazalo, da bo zaradi obojestranskih koristi obstalo tudi na dolgi rok.

Strah, negotovost in socialno distanciranje močno vplivajo na plačilne navade potrošnikov. Pandemija COVID-19 je začasno zaustavila kolesja gospodarstva in v naša življenja vnesla zavedanje, da realnosti iz leta 2019 ne bo nikoli več. Kako globoka bo nova ekonomska recesija, bo vidno šele čez čas. Kriza bo dala priložnost tistim, ki bodo prepoznali in se uspeli prilagoditi novim razmeram na trgu. Celotna ekonomija, vključno s plačilnimi ekosistemi, se bo morala prilagoditi na način, da bo omogočen učinkovit in trajen ponovni zagon gospodarstva ter vstop v novo post-COVID-19 dobo.