Predlog Zakona o elektronski identiteti in storitvah zaupanja (ZEISZ)

E-dostopi, e-postopki in e-poslovanje bodo tudi v Sloveniji morda že v kratkem močno poenostavljeni. V pripravi je namreč Zakon o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja (ZEISZ), katerega osnutek je dne 21. 2. 2020 Ministrstvo za javno upravo (MJU) poslalo v javno obravnavo.

ZEISZ bo v povezavi z Uredbo (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (Uredba eIDAS) zagotavljal nacionalno pravno ureditev za področje storitev zaupanja, kjer Uredba eIDAS dopušča oziroma omogoča nacionalne postopke in ureditev. Za uspešno izvajanje elektronskega poslovanja, še posebej čezmejnega, je ključno zaupanje v elektronske transakcije. 1. julija  2016 se je v vseh državah Evropske Unije začela uporabljati Uredba eIDAS, ki je eden ključnih ukrepov Evropske digitalne agende, katere cilj je okrepiti zaupanje v elektronske transakcije med podjetji, državljani in javno upravo tako na nacionalnem kot tudi na celotnem notranjem trgu EU ter odpraviti ključne ovire za njihovo čezmejno uporabo.

Uredba eIDAS je v vseh državah članicah EU poenotila pravno podlago za uporabo elektronskih podpisov na elektronskih dokumentih in vsebinsko zajema dva dela: elektronsko identifikacijo, kjer uredba ne posega v elektronske sisteme za upravljanje identitete in z njimi povezane infrastrukture držav članic, temveč zgolj določa pogoje, pod katerimi države članice priznajo sredstva elektronske identifikacije fizičnih in pravnih oseb, ki so vključene v priglašeno shemo elektronske identifikacije druge države članice, ter storitve zaupanja, kjer uredba področje ureja v celoti. Pri ZEISZ gre tako za tehnično in pravno novost, ki bo uporabnikom nudila možnost pridobitve enotne nacionalne elektronske identitete. ZEISZ je tudi vsebinsko povezan s spremembo Zakona o osebni izkaznici, kjer je predvideno, da se osebna elektronska identiteta lahko zapiše tudi na novo biometrično osebno izkaznico.

To bi v praksi pomenilo, da bi se lahko uporabnik z digitalnim potrdilom na osebni izkaznici identificiral tudi pri uporabi javnih storitev drugih držav članic in tako kar prek spleta veljavno podpisal tudi pravno zavezujoč dokument. Opozoriti sicer velja, da Uredba eIDAS in ZEISZ medsebojno priznavanje identitet predpisujeta le za javnopravne subjekte, medtem ko medsebojno priznavanje identitet ni zavezujoče za subjekte iz gospodarstva. Je pa res, da bi se postopki in poslovanje uporabnikov izjemno poenostavili ravno v primeru, če bi tudi subjekti iz gospodarstva priznavali tovrstna sredstva elektronske identifikacije.

Več informacij o Uredbi eIDAS ter elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja na splošno si lahko preberete v gradivih in zapisnikih NSP.