Povzetek makroekonomskih gibanj, november 2017

Svet Banke Slovenije na današnji seji obravnaval in sprejel gradivo Povzetek makroekonomskih gibanj, november 2017.

Svetovna gospodarska rast se postopoma krepi. V oktobrskih napovedih MDS naj bi letos znašala 3,6 % in v letu 2018 3,7 %. MDS višjo rast med drugim pričakuje v evrskem območju, Rusiji, na Japonskem in Kitajskem, v ZDA in Združenem kraljestvu pa hitrejša gospodarska rast ni pričakovana. Evropska komisija v novembrskih napovedih ugotavlja, da lahko evrsko območje letos z 2,2 % doseže najvišjo rast v tem desetletju. Vendar bi bila lahko celo višja, saj se je rast BDP v tretjem četrtletju okrepila na 2,5 %, zaupanje v gospodarstvu pa ostaja visoko tudi ob koncu leta. Dolarska cena nafte se je v zadnjih mesecih opazno povišala, kar je povišalo prispevek cen energentov k inflaciji v evrskem območju kljub letošnji apreciaciji evra. Tečaj evra se je v jesenskih mesecih ustalil na ravni okoli 1,18 dolarja, kar je za dobrih 10 % več kot na začetku leta.

V Sloveniji se nadaljuje visoka gospodarska rast s pospešeno rastjo izvoza v tretjem četrtletju. Medletna nominalna rast izvoza blaga se je okrepila na več kot 15 %. Gospodarska aktivnost je močna v številnih panogah predelovalnih dejavnosti, kar je razvidno tudi iz rasti prihodkov od prodaje na tujih trgih. Medletna rast zasebne potrošnje – vsaj na podlagi prihodkov v trgovini na drobno – ostaja visoka, upočasnila pa se je rast uvoza proizvodov za investicije, tako da je dinamika uvoznega povpraševanja v tretjem četrtletju zaostala za rastjo izvoza. To se zrcali v novem povečanju enoletnega presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki je septembra dosegel 6,3 % BDP, kar je slabo odstotno točko več kot pred letom. Slovensko gospodarstvo tako kljub rasti domače potrošnje ustvarja visok tekoči presežek, s katerim neto financira tujino v obliki odplačevanja vrednostnih papirjev in posojil ter naložb v tuje vrednostne papirje.    

Ob naraščajočih strukturnih neskladjih na trgu dela se kažejo prvi znaki hitrejše rasti plač. Število delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov je bilo septembra medletno višje za 3,2 %. Rast števila delovno aktivnih temelji na zniževanju števila brezposelnih, saj se je več kot 70 % oseb, ki so se v letošnjih prvih desetih mesecih odjavile iz registra, zaposlilo oziroma samozaposlilo. Hitro se še naprej povečuje zaposlovanje tujcev. Povpraševanje po delavcih se še krepi, saj se je v tretjem četrtletju število prostih delovnih mest medletno povečalo kar za 40 %, po oktobrski anketi SURS pa podjetja pričakujejo nadaljnjo visoko rast zaposlovanja. Ker se presežna ponudba dela hitro zmanjšuje, se podjetja v čedalje večjem deležu srečujejo s pomanjkanjem delavcev. Rast plač se tako počasi zvišuje tudi v zasebnem sektorju, vendar rast stroškov dela v gospodarstvu za zdaj ostaja pod ocenjeno rastjo produktivnosti.

Javnofinančna gibanja ostajajo ugodna. Primanjkljaj sektorja država naj bi se po napovedih vlade z lanskih 1,9 % BDP letos znižal na 0,8 % BDP in naslednje leto prešel v presežek. Izboljšanje je predvsem posledica ugodnih cikličnih gibanj in zmanjševanja stroškov obresti zaradi nizkih obrestnih mer in prestrukturiranja dolga. Postopno, a nekoliko počasnejše izboljševanje salda države napoveduje tudi Evropska komisija, ki pa hkrati ugotavlja, da obstaja tveganje neskladnosti vladnih proračunskih načrtov za leto 2018 s pravili Pakta stabilnosti in rasti. Glavni izzivi javnih financ v naslednjem letu ostajajo obvladovanje pritiskov po zviševanju izdatkov, hitrejše črpanje evropskih sredstev in izpeljava strukturnih reform, ki bi zagotavljale vzdržnost javnih financ na dolgi rok, kot so pokojninska in zdravstvena reforma ter reforma dolgotrajne oskrbe.

Medletna inflacija ostaja nizka kljub močni domači konjunkturi in višjim inflacijskim pričakovanjem. Oktobra se je znižala za 0,1 odstotne točke na 1,3 %. Poglobil se je padec cen industrijskih proizvodov brez energentov, kar je v večji meri posledica neregularne sezonske dinamike cen obleke in obutve, še dodatno pa se je znižala tudi medletna rast cen storitev. To se kaže v osnovni inflaciji, ki že tretje leto zapored vztraja na ravni okrog enega odstotka. Inflacijo tako še naprej dviguje predvsem prenos rasti uvoznih cen v končne potrošniške cene, predvsem energentov in nepredelane hrane, kar zvišuje tudi inflacijska pričakovanja potrošnikov.

V nasprotju z gibanjem cen potrošniških dobrin cene na trgu stanovanjskih nepremičnin hitro rastejo, saj povpraševanje, ki ga delno finančno podpirajo tudi banke, opazno prehiteva ponudbo. Cene so po podatkih SURS v letošnjem drugem četrtletju za tistimi z vrha v letu 2008 sicer zaostajale še za skoraj 14 %, vendar je njihova dinamika visoka. Hkrati pa kazalniki ponudbe še ne nakazujejo začetka intenzivnejše stanovanjske gradnje. Banka Slovenije je v letu 2016 uvedla Makrobonitetno priporočilo za področje stanovanjskih posojil. Z vidika stabilnosti bančnega sistema razmere na nepremičninskem trgu za zdaj še ne predstavljajo večjih tveganj, saj ostaja posojilna aktivnost stabilna in zadolženost gospodinjstev nizka. Ohranjajo se tudi stabilno razmerje med zneskom stanovanjskega posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano (LTV), in ustrezni kreditni standardi za stanovanjska posojila. V primeru povečanih tveganj za finančno stabilnost, ki bi bila posledica neupoštevanja priporočila, bi Banka Slovenije lahko uvedla zavezujoč makrobonitetni ukrep, medtem ko bi lahko v primeru naraščanja sistemskih tveganj, do katerega bi prišlo kljub upoštevanju priporočenih maksimalnih vrednosti, zaostrila parametre instrumentov.

 

Publikacija: Povzetek makroekonomskih gibanj, november 2017