Gospodarska in finančna gibanja, april 2017 in Povzetek makroekonomskih gibanj, april 2017
Svet Banke Slovenije je na seji 11. aprila 2017 obravnaval in sprejel tudi gradivo Gospodarska in finančna gibanja, april 2017.
Obeti v mednarodnem okolju z začetka letošnjega leta so osnova za nadaljevanje hitre rasti slovenskega izvoza. Globalna gospodarska rast bo letos višja kot lani, zaupanje v gospodarstvu evrskega območja je visoko ne glede na negotovosti v mednarodnem okolju, hkrati pa so ugodnejše tudi napovedi gospodarske rasti za trgovinske partnerice Slovenije.
Slovensko gospodarstvo je lani z 2,5 % doseglo eno najvišjih stopenj rasti v evrskem območju ob nizkih državnih investicijah. Izvozni sektor je že tretje leto zapored povečal obseg izvoza po stopnji blizu 6 %, rast industrijske proizvodnje pa je močno presegla povprečje evrskega območja. Skladno s krepitvijo domačega trga se je precej povečala tudi dodana vrednost v storitvah. Edini zaviralni dejavnik je bilo gradbeništvo zaradi velikega padca državnih investicij zaradi neenakomernega črpanja evropskih sredstev. Po drugi strani se je precej okrepilo investiranje podjetij v opremo in stroje, ki je nujno za dvig gospodarskega potenciala države. Višja kot v evrskem območju je bila tudi rast domače končne porabe, saj je bilo zaposlovanje močnejše od pričakovanj, država je sproščala varčevalne ukrepe, začela pa se je tudi rast potrošniških posojil. Gospodarstvo ostaja v vzponu tudi na začetku letošnjega leta, saj je zaupanje v gospodarstvu visoko, trg dela in z njim domača potrošnja se še krepita, januarja in februarja pa se je močno povečal tudi izvoz.
Hitra rast zaposlovanja se nadaljuje. Na trgu dela čedalje vidnejšo vlogo igrajo tuji delavci, ki pa za zdaj zgolj nadomeščajo neto odselitve rezidentov, njihova izobrazbena struktura pa je slabša. Gospodarsko rast še naprej poganja predvsem zaposlovanje, medtem ko je rast produktivnosti dela izrazito nizka, lani le 0,6-odstotna. V ozadju tega vzorca je še vedno velika brezposelnost, ki za zdaj še zagotavlja zadostno ponudbo dela. Vendar se brezposelnost naglo znižuje in se lahko presežna ponudba dela izčrpa že v srednjeročnem obdobju. Nadaljnja visoka gospodarska rast bo tako odvisna od sposobnosti gospodarstva za prehod v intenzivni, s produktivnostjo podprti vzorec rasti. Ta bo zahteval tudi spremembo v usmeritvah ekonomskih politik v smeri diferenciacije in selekcije gospodarskih subjektov po kakovosti.
Lansko izboljšanje fiskalnega položaja države je preseglo načrte Ministrstva za finance, nadaljnje hitro zmanjševanje primanjkljaja pa je pričakovano tudi letos. Slovenija je po trenutno veljavnih podatkih lani primanjkljaj države znižala na 1,5 % BDP, po načrtih pa naj bi primanjkljaj znašal 2,2 % BDP. Letošnji primanjkljaj bi moral biti manjši od načrtovanega v veljavnem proračunu, saj se pričakuje dodatno izboljšanje gospodarskih razmer, kar bo dvignilo davčne prihodke. Hkrati naj bi se pospešilo črpanje sredstev iz skladov EU, kar pomeni, da državne investicije ne bi bile več zaviralni dejavnik gospodarske rasti. Povečali se bodo tudi izdatki, pri čemer je ključno, da njihova rast ostane v načrtovanih okvirih.
Čeprav se krepijo tudi domači cenovni pritiski, je bil skok inflacije v letošnjem prvem četrtletju predvsem posledica zunanjih dejavnikov. V povprečju prvega četrtletja je inflacija, merjena s HICP, z 2,0 % presegla evrsko povprečje za 0,4 odstotne točke, predvsem zato, ker je v košarici blaga in storitev slovenskih gospodinjstev nadpovprečno velik delež pogonskih goriv, ki so pod neposrednim vplivom gibanja cen nafte na svetovnih trgih. K višji inflaciji so v veliki meri prispevale tudi zvišane cene nepredelane hrane, v katerih se je odrazil ponudbeni šok na trgu sveže hrane zaradi slabega vremena v južni Evropi. Rast domače potrošnje in povečevanje stroškov dela na enoto proizvoda za zdaj še ne vplivata močneje na cenovna gibanja, saj je rast najožjega kazalnika osnovne inflacije v prvem četrtletju znašala le 0,7 %.
Publikacija: Gospodarska in finančna gibanja, april 2017
Objavljena je tudi nova publikacija: Povzetek makroekonomskih gibanj, april 2017