Sporočilo za javnost - Centralni kreditni register – ključni poudarki
Banka Slovenije bo v skladu s predlogom Zakona o centralnem kreditnem registru, ki je v zakonodajnem postopku, vzpostavila Centralni kreditni register (CKR), ki bo predstavljal osrednjo nacionalno zbirko podatkov o zadolženosti fizičnih oseb in poslovnih subjektov. Register se vzpostavlja z namenom izboljšanja procesov ocenjevanja in obvladovanja kreditnih tveganj kreditodajalcev, vzpodbujanja politik in ukrepov za odgovorno kreditiranje in vzdržno zadolževanje ter preprečevanje prezadolževanja tako fizičnih oseb kot poslovnih subjektov ter za izvajanje nalog Banke Slovenije (upravljanje tveganj, makrobonitetni nadzor, vodenje denarne politike, zagotavljanje finančne stabilnosti, idr.).
Vzpostavitev centralnega kreditnega registra v Sloveniji sledi tudi aktivnostim na evropskem bančnem področju. Evropska centralna banka je skupaj s centralnimi bankami evroobmočja in nekaterimi centralnimi bankami iz držav, ki niso članice evroobmočja, že v letu 2011 začela aktivnosti, ki bodo pripeljale do vzpostavitve podatkovnega niza s podrobnimi informacijami o posameznih bančnih posojilih v evroobmočju (ang. Analytical Credit Datasets – AnaCredit). Združeval bo nove podatke in obstoječe nacionalne kreditne registre, ki bodo povezani v poenoteno bazo podatkov. Ta bo podpirala več centralno-bančnih funkcij, kot sta odločanje o denarni politiki in makrobonitetni nadzor. Izboljšala se bo tudi čezmejna primerljivost in povezljivost zbirk statističnih podatkov o kreditnih tveganjih.
Zavezanci za poročanje podatkov v Centralni kreditni register bodo poleg bank in hranilnic tudi drugi kreditodajalci, kot so gospodarske družbe, katerih prevladujoča dejavnost je sklepanje kreditnih pogodb, opravljanje storitev finančnega zakupa ali faktoringa, kreditodajalci, ki opravljajo storitve finančnega zakupa nepremičnin, ponudniki plačilnih storitev, Družba za upravljanje terjatev bank, Stanovanjski sklad RS, Eko sklad in MF oziroma UJP kot upravljavec sredstev sistema enotnega zakladniškega računa države. Navedeni zavezanci bodo hkrati tudi člani sistema izmenjave informacij, kar pomeni, da bodo lahko dostopali do vseh podatkov, ki se bodo izmenjevali v tem sistemu. Poleg navedenih zavezancev se bodo v sistem izmenjave informacij lahko vključili tudi drugi kreditodajalci, ki opravljajo storitev potrošniškega kreditiranja, in sicer v obsegu kot obvezni člani sistema (pošiljali bodo podatke v sistem in lahko dostopali do enakega nabora podatkov kot člani) ali pa se odločili za omejeno vključitev v sistem. V tem primeru ne bodo zavezani k pošiljanju podatkov, prav tako pa bodo lahko dostopali le do omejenega nabora podatkov, ki se v sistemu izmenjujejo.
Pri vzpostavljanju sistema izmenjave informacij bo Banka Slovenije namenila velik poudarek varnostnemu vidiku oz. mehanizmom preprečevanja morebitnih zlorab podatkov. V tem delu smo za izhodišče vzeli dobre prakse, ki jih poznamo na obstoječem sistemu izmenjave informacij fizičnih oseb – SISBON, in jih bomo v nekaterih delih še dodatno okrepili. Tako bo že v fazi vključevanja vsakega novega člana sistema izmenjave informacij opravljen poglobljen revizijski pregled izpolnjevanja zahtev in standardov varovanja informacij. V okviru sistema izmenjave bo zagotovljena polna revizijska sled, tako da bo mogoče v vsakem trenutku ugotoviti kdo, kdaj in s kakšnim namenom je dostopal do podatkov posameznika ali poslovnega subjekta.
Vsakemu posamezniku in poslovnemu subjektu, o katerem se podatki zbirajo in izmenjujejo v sistemu, bo omogočena seznanitev, kateri podatki se o njem zbirajo ter kdo, kdaj in s kakšnim namenom je dostopal do njih. Predlog zakona predvideva tudi globe za člane sistema in odgovorne osebe, ki ne izpolnjujejo predpisanih tehničnih in varnostnih zahtev ali uporabljajo podatke v nasprotju z nameni, določenimi v zakonu.