Sporočilo za javnost - Uvedena makrobonitetna instrumenta za nepremičninski trg
Svet Banke Slovenije je na 561. seji 30. 8. 2016 potrdil uvedbo dveh makrobonitetnih instrumentov za nepremičninski trg v obliki priporočil bankam.
- Priporočilo A: Omejitve razmerja med zneskom stanovanjskega posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano, (LTV) ob sklenitvi kreditne pogodbe za nova stanovanjska posojila:
1) Priporoča se, da ob sklenitvi kreditne pogodbe za nova stanovanjska posojila, zavarovana z nepremičnino, razmerje med zneskom stanovanjskega posojila in vrednostjo nepremičnine, s katero je posojilo zavarovano oziroma LTV (angl. Loan-to-value) ne presega 80%.
- Priporočilo B: Omejitve razmerja med letnimi stroški servisiranja dolga in letnim dohodkom kreditojemalca ob sklenitvi kreditne pogodbe (DSTI) ob sklenitvi kreditne pogodbe za nova stanovanjska posojila:
1) Priporoča se, da ob sklenitvi kreditne pogodbe za nova stanovanjska posojila razmerje med letnimi stroški servisiranja dolga in letnim dohodkom kreditojemalca oziroma DSTI (angl. Debt service-to-income) ne presega:
a) pri kreditojemalcih z dohodki manj ali enako 1.700 EUR mesečno: 50% in
b) pri kreditojemalcih z dohodki več kot 1.700 EUR mesečno: 50% za del dohodka do vključno 1.700 EUR in 67% za del dohodka nad 1.700 EUR.
V primeru več kreditojemalcev velja določilo za vsakega posebej.
2) Priporoča se, da banke že pri odobravanju kreditov (pri oceni kreditne sposobnosti) smiselno upoštevajo omejitve, ki jih v postopku izvršbe na denarno terjatev dolžnika opredeljujeta Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2), torej prejemke, ki so izvzeti iz izvršbe in omejitve izvršbe na dolžnikove denarne prejemke.
Banka Slovenije makrobonitetne instrumente za področje nepremičnin implementira kot priporočilo oziroma previdnostni ukrep. Vmesni cilj makrobonitetne politike, ki ga ukrepa zasledujeta, je preprečiti čezmerno rast kreditiranja in čezmerni finančni vzvod.
Vrsta in stopnja instrumentov je določena tako, da znatneje ne posegata v trenutno kreditno aktivnost in poslovno politiko bank, saj so razmere na slovenskem trgu nepremičnin v fazi stabiliziranja in trenutno ne predstavljajo neposrednega tveganja finančni stabilnosti. Stanje pa se lahko v prihodnosti hitro spremeni zaradi dolgotrajnih razmer nizkih obrestnih mer, nizke zadolženosti gospodinjstev, agresivne ponudbe posojil s fiksno obrestno mero ipd. Stanovanjsko kreditiranje je segment kreditne aktivnosti, ki bo lahko relativno močno izpostavljen sistemskim tveganjem v začetku novega finančnega cikla.
Uvedba makrobonitetnih instrumentov ne posega v pravila glede odgovornosti pri ocenjevanju in prevzemanju tveganj bank. Banke morajo še naprej same določale svojo interno poslovno politiko pri ocenjevanju in prevzemanju tveganj glede na vrednost zavarovanje nepremičnine in kreditno sposobnost posojilojemalcev.
Celotno besedilo Makrobonitetnega priporočila je dostopno na podstrani Finančna stabilnosti: Instrumenti za stanovanjski nepremičninski trg