Sporočilo za javnost - Mesečna informacija o poslovanju bank in Gospodarska in finančna gibanja, julij 2016

Svet Banke Slovenije je obravnaval in sprejel gradivi  Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2016 in Gospodarska in finančna gibanja, julij 2016

 

1. Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2016 

Zmanjševanje bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se nadaljuje, a s počasnejšo dinamiko kot lani. Do maja se je nadaljevalo razdolževanje bank na grosističnih trgih, vendar predstavljajo grosistični viri financiranja le še desetino bilančne vsote bančnega sistema. Obseg vlog nebančnega sektorja v bančnih bilancah je bil konec maja primerljiv z enakim obdobjem lani, vendar se ob krčenju bilančne vsote delež povečuje in že presega dve tretjini bilančne vsote bančnega sistema.

Medletna dinamika rasti vlog nebančnega sektorja ostaja nizka. Povečujejo se le vpogledne vloge, medtem ko se vezane vloge, zlasti kratkoročne, zmanjšujejo. Vpogledne vloge nebančnega sektorja tako predstavljajo 60% vseh vlog nebančnega sektorja. Močno znižana raven obrestnih mer ne spodbuja varčevalcev k bolj dolgoročnim oblikam varčevanja.

Kreditna aktivnost bank do nebančnega sektorja ostaja negativna, maja -5,8%, kar je primerljivo s koncem lanskega leta. Krčijo se predvsem posojila podjetjem; maja medletno za -11,4%, kar lahko v veliki meri pripisujemo pomanjkanju kreditno sposobnega povpraševanja tega sektorja.

Stopnja rasti posojil gospodinjstvom postopoma narašča, čeprav ostaja skromna, konec maja je dosegla 1,1%. Znižane obrestne mere posojil, nizka zadolženost gospodinjstev in ugodne cene nepremičnin prispevajo k izboljševanju rasti stanovanjskih posojil, ki je maja znašala 2,3%. Medletna dinamika rasti potrošniških posojil se postopoma zvišuje in je bila maja drugi mesec zapored pozitivna po več letnem krčenju.

Kakovost kreditnega portfelja bank se izboljšuje. Delež terjatev v zamudi nad 90 dni se je v prvih petih mesecih 2016 znižal na 8%, kar je za 2 odstotni točki manj kot konec 2015. Upoštevajoč metodologijo Evropskega bančnega organa se je delež nedonosne izpostavljenosti bank po prvem četrtletju (zadnji razpoložljivi podatek) znižal na 10,8%. Kakovost portfelja se izboljšuje na najbolj obremenjenih segmentih, posebej pri terjatvah do nefinančnih podjetij in do tujcev. Pretežni del terjatev v zamudi nad 90 dni še vedno predstavljajo terjatve nefinančnih podjetij, vendar se je tako obseg kot delež terjatev znotraj sektorja znižal na raven v začetku leta 2011. Izboljšuje se pokritost terjatev v zamudi nad 90 dni z oslabitvami in rezervacijami ter kapitalom.

Banke so po prvih petih mesecih 2016 poslovale z dobičkom pred obdavčitvijo v višini 245 mio EUR. Ob še vedno negativni rasti neto obrestnih prihodkov, so k izboljšanju poslovnega rezultata prispevali višji neto neobrestni prihodki ter sproščanje oslabitev in rezervacij. Likvidnost bančnega sistema ostaja visoka in kapitalska ustreznost na zadovoljivi ravni. Ocenjeni kratkoročni učinki "brexita" na bančni sistem pa za enkrat ostajajo nematerialni.

 

2. Gospodarska in finančna gibanja, julij 2016

Napovedi globalne gospodarske rasti in trgovine so se v zadnjih mesecih dodatno znižale, a za zdaj brez učinka na oceno napovedi letošnje agregatne rasti slovenskih trgovinskih partneric. Ta se je po predhodnem znižanju junija povišala na: 1,8 %, kar je primerljivo oceni z začetka leta. Ocena sicer še ne upošteva morebitnih učinkov Brexita. Ta naj bi bil negativen za Veliko Britanijo zaradi že ugotovljenega zastajanja investicij, vendar so gibanja na finančnih trgih v zadnjih dneh junija in na začetku julija že nakazala, da so bili prvi odzivi na Brexit verjetno čezmerni ter, da je prezgodaj za realistične ocene posledic na gospodarsko aktivnost. 

V prvem četrtletju se je rast slovenskega gospodarstva ohranila precej nad evrskim povprečjem. Edini večji zaviralni dejavnik je bil padec gradbenih investicij zaradi velikega zastoja infrastrukturnega investiranja države, brez upoštevanja tega, pa se je gospodarska rast celo povišala. Na to so vplivale predvsem predelovalne dejavnosti, ki so v primerjavi z lanskim zadnjim četrtletjem močno povečale proizvodnjo. Pod pričakovanji je bila v prvem četrtletju predvsem rast zasebnega trošenja, ki se je precej znižala, a verjetno zgolj prehodno, saj se razmere na trgu dela še naprej izboljšujejo. Tudi sicer kazalniki aktivnosti in zaupanja kažejo na nadaljevanje solidne gospodarske rasti v drugem četrtletju.

Rast zaposlovanja in plač se je okrepila, število registriranih brezposelnih pa je junija prvič po letu 2010 padlo pod 100.000. Po podatkih nacionalnih računov se je zaposlenost v prvem četrtletju povišala za: 1,4 %, različne ankete pa nakazujejo rast zaposlovanja tudi v nadaljevanju leta. Medletno zniževanje števila registriranih brezposelnih je junija preseglo: 9 %. V povprečju prvih štirih mesecev je bila medletna rast nominalne mase plač najvišja v zadnjih šestih letih, kar daje osnovo za višjo rast zasebnega trošenja.

Inflacija, merjena s HICP, je bila junija pozitivna prvič po letu 2014. Obrat je bil hiter, inflacija pa z 0,1 % ni bila več nižja od povprečja evrskega območja. Osnovna inflacija je dosegla evrsko že maja in jo junija že presegla. Vzroki za ta obrat so različni: počasi se kažejo tako zunanji, kot domači stroškovni pritiski, medtem ko je še težko oceniti vpliv domačega trošenja, ki je bilo v prvem četrtletju dokaj šibko.

Nominalni primanjkljaj države naj bi se letos zmanjšal na 2,2 % BDP. Znižanje primanjkljaja v prvem četrtletju odraža rast prihodkov, zlasti iz davkov in prispevkov, medtem ko je bilo znižanje izdatkov posledica močnega padca investicij države zaradi počasnega začetka črpanja sredstev iz nove evropske finančne perspektive. Ker ima veliko nihanje investicij države distorziven učinek na gospodarsko rast, bi moralo biti črpanje evropskih sredstev enakomernejše, prehodi med finančnimi perspektivami pa učinkovitejši. 

Izšla je tudi publikacija: Povzetek makroekonomskih gibanj, julij 2016