| 19.11.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, september 2024 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 13.11.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2024 V prvih devetih mesecih 2024 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,6 mrd EUR, kar je za 0,4 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2023. Storitvena in blagovna menjava sta ustvarili skupaj 3,3 mrd EUR presežka, kar je podobna raven kot pred enim letom, primarni in sekundarni dohodki pa 0,7 mrd EUR primanjkljaja, ki je bil medletno nižji za 0,3 mrd EUR. |
| 25.10.2024 | Bilten, oktober 2024 Evrska kratkoročna obrestna mera (ESTR) se v zadnjih mesecih postopoma zmanjšuje in je maja znašala 3,91 %, septembra pa 3,56 %. |
| 21.10.2024 | Neposredne naložbe 2023 Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2023 dosegle 22,1 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 9,1 %. Najpomembnejši investitorici glede na državo nadzora sta bili Avstrija in Nemčija s skoraj izenačenim deležem. Tretje mesto je s kar 1,4 mrd EUR povečanjem glede na predhodno leto pripadlo Madžarski, sledili sta ji še Švica in Italija. Teh pet držav nadzira več kot 50 % vrednosti tujih neposrednih naložb v Sloveniji. |
| 21.10.2024 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, oktober 2024 Konec drugega četrtletja 2024 so imela gospodinjstva 82,9 mrd EUR finančnih sredstev, največ v obliki gotovine in vlog (46 %), lastniškega kapitala (35 %) ter zavarovanj in pokojninskih shem (11 %). V zadnjem letu so se naložbe gospodinjstev prek transakcij povečale za 3,1 mrd EUR, najbolj v gotovino in vloge ter lastniški kapital. |
| 16.10.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2024 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 14.10.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2024 V prvih osmih mesecih 2024 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,3 mrd EUR kar je za 0,3 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2023. Storitvena in blagovna menjava sta skupaj ustvarili 2,9 mrd EUR presežka, kar je podobna raven kot pred enim letom, primarni in sekundarni dohodki pa 0,6 mrd EUR primanjkljaja, ki je bil za 0,3 mrd EUR nižji. Avgusta 2024 je presežek tekočega računa dosegel 0,3 mrd EUR. Podobno kot vse mesece pred tem je večino presežka prispevala storitvena menjava. |
| 26.09.2024 | Bilten, september 2024 Bilančna vsota zavarovalnic je konec junija 2024 znašala 9,4 mrd EUR in je bila za 2,9 % večja kot konec leta 2023. Največ naložb so zavarovalnice imele v dolžniške vrednostne papirje (4,2 mrd EUR) in delnice/enote investicijskih skladov (2,2 mrd EUR). Na strani obveznosti so prevladovale zavarovalno tehnične rezervacije (5,4 mrd EUR) in lastniški kapital (3,0 mrd EUR). |
| 17.09.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2024 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 13.09.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2024 V prvih sedmih mesecih leta 2024 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v višini 2,1 mrd EUR, kar je za 0,2 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta 2023. Glavnina presežka izvira iz storitvene menjave (2,0 mrd EUR), ki je ostala na podobni ravni kot lani. Presežek blaga je znašal 0,5 mrd EUR, kar je medletno zmanjšanje za 0,2 mrd EUR. Julija 2024 je presežek tekočega računa dosegel 0,6 mrd EUR, predvsem zaradi izrazitega presežka blagovne menjave (0,3 mrd EUR). |
| 02.09.2024 | Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij v letu 2023 Leta 2023 je storitvena menjava Slovenije s tujino dosegla 3,6 mrd EUR presežka. Majhna podjetja so prispevala 32 % celotnega presežka storitvene menjave s tujino, srednja 25 %, velika pa 5 %. Storitve, ki so zajete prek modelov in ocen, so pripisane neznani velikosti subjektov in so ustvarile 38 % presežka storitvene menjave s tujino. |
| 28.08.2024 | Bilten, julij-avgust 2024 ESTR (evrska kratkoročna obrestna mera) je bila od oktobra lani do maja letos stabilna in je znašala okoli 3,9 %. V zadnjih mesecih se je znižala, julija pa je znašala 3,66 %. |
| 13.08.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2024 V prvih šestih mesecih 2024 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 1,6 mrd EUR, kar je za 0,2 mrd EUR manj kot v prvi polovici leta 2023. Glavnina presežka izvira iz storitvene menjave, čeprav je bil ta za 5,9 % nižji kot v enakem obdobju 2023. Najbolj je na poslabšanje salda tekočega računa vplivala blagovna menjava z 0,4 mrd EUR nižjim presežkom predvsem zaradi medletno nižjega izvoza. |
| 13.08.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, junij 2024 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 23.07.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, maj 2024 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 15.07.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2024 V prvih petih mesecih 2024 je presežek tekočega računa znašal 1,4 mrd EUR, kar je podobna raven kot v enakem obdobju leta 2023. Največ so k presežku tekočega računa prispevale storitve (1,4 mrd EUR), blagovna menjava pa zgolj 0,2 mrd EUR. |
| 10.07.2024 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, julij 2024 Finančna sredstva bank so konec prvega četrtletja 2024 znašala 53,7 milijarde evrov in so se v zadnjem letu povišala za 2,5 milijarde evrov. Banke so močno povečale naložbe v dolžniške vrednostne papirje (za 2,9 milijarde evrov) in zmanjšale vloge pri centralni banki, kreditna aktivnost pa je bila nizka. |
| 28.06.2024 | Neposredne naložbe 2023 – prva objava Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2023 znašale 21,1 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 1,8 mrd EUR oziroma za 9,1 %. Neposredne naložbe Slovenije v tujini pa so konec leta 2023 znašale 9,4 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 0,8 mrd EUR oziroma za 9,7 %. |
| 27.06.2024 | Bilten, junij 2024 Bilančna vsota zavarovalnic je konec marca 2024 znašala 9,3 mrd EUR in je bila za 2,4 % večja kot konec leta 2023. Največ naložb so zavarovalnice imele v dolžniške vrednostne papirje (4,2 mrd EUR) in delnice/enote investicijskih skladov (2,1 mrd EUR). Na strani obveznosti so prevladovale zavarovalno tehnične rezervacije (5,3 mrd EUR) in lastniški kapital (3,1 mrd EUR). |
| 13.06.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2024 Tekoči račun plačilne bilance je aprila 2024 izkazoval 0,4 mrd EUR presežka. Največ je k presežku prispeval pozitiven saldo storitvene menjave (0,3 mrd EUR), medtem ko so bili saldi blagovne menjave ter primarnih in sekundarnih dohodkov izravnani. V štirih mesecih 2024 je tekoči račun plačilne bilance dosegel presežek v znesku 1,1 mrd EUR, kar je za 0,3 mrd EUR več kot v enakem obdobju 2023. Na izboljšanje salda tekočega računa so vplivala izboljšanja na vseh drugih postavkah tekočega računa. |
| 29.05.2024 | Bilten, maj 2024 V prvem četrtletju 2024 so lizinške družbe odobrile za 5,6 % manj novih poslov kot v enakem obdobju 2023. Stanje lizinških poslov je konec prvega četrtletja 2024 znašalo 2,7 mrd EUR, kar je 6,1 % več kot konec prvega četrtletja 2023. |
| 14.05.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, marec 2024 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 13.05.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, marec 2024 V prvih treh mesecih 2024 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,8 mrd EUR, kar je za 0,3 mrd EUR izboljšanja v primerjavi s presežkom v enakem obdobju 2023. Glavnino presežka je ustvarila storitvena menjava, vendar za 6,5 % manj kot v enakem obdobju 2023. Najbolj je na izboljšanje salda tekočega računa vplivala blagovna menjava z 0,3 mrd EUR višjim presežkom predvsem zaradi medletno nižjega uvoza. |
| 26.04.2024 | Bilten, april 2024 Evrska kratkoročna obrestna mera (ESTR) je v zadnjih mesecih stabilna in je znašala povprečno 3,9 % v zadnje pol leta. |
| 25.04.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, februar 2024 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 22.04.2024 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2024 Neto finančni položaj tujine se je v letu 2023 poslabšal za 3,6 mrd EUR (iz presežka se je prevesil v primanjkljaj, ki je konec leta 2023 znašal 2,7 mrd EUR), najbolj do finančnih družb in gospodinjstev, izboljšal pa do države. Tujina je imela do domačih sektorjev visok primanjkljaj v transakcijah (3,4 mrd EUR) in nizke negativne vrednostne spremembe (249 mio EUR). |
| 12.04.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, februar 2024 V prvih dveh mesecih 2024 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,5 mrd EUR, kar je za 0,2 mrd EUR izboljšanja v primerjavi s presežkom v enakem obdobju 2023. Glavnino presežka (0,5 mrd EUR) je ustvarila storitvena menjava, ki je ohranila podobno raven kot v enakem obdobju 2023. Zaradi medletno nižjega uvoza pa se je saldo blagovne menjave v prvih dveh mesecih leta 2024 izboljšal za 0,2 mrd EUR in s tem največ vplival na izboljšanje salda tekočega računa. |
| 28.03.2024 | Bilten, marec 2024 Bilančna vsota zavarovalnic je konec leta 2023 znašala 9,1 mrd EUR in je bila za 8 % večja kot konec leta 2022. Največ naložb so zavarovalnice imele v dolžniške vrednostne papirje (4,2 mrd EUR) in delnice/enote investicijskih skladov (2,0 mrd EUR). Na strani obveznosti so prevladovale zavarovalno tehnične rezervacije (5,3 mrd EUR) in lastniški kapital (2,9 mrd EUR). |
| 19.03.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2024 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 15.03.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, januar 2024 Saldo blagovne menjave je po dveh mesecih primanjkljaja ponovno izkazoval presežek (0,1 mrd EUR), vendar sta medletno tako izvoz kot uvoz blaga upadla. Storitvena menjava je ohranila podobno raven presežka (0,3 mrd EUR), primarni in sekundarni dohodki pa podobno raven primanjkljaja (0,1 mrd EUR) kot v enakem mesecu leta 2023. |
| 27.02.2024 | Bilten, februar 2024 Podatki kažejo, da je bilo od marca 2023 (odkar je začela delovati nova plačilna infrastruktura T2) do decembra 2023 poravnanih 926.954 plačil v skupni vrednosti 353,91 mrd EUR v storitvi T2, 1.152.622 plačil v skupni vrednosti 1,36 mrd EUR v storitvi TIPS in 36.606 plačil v skupni vrednosti 8,25 mrd EUR v storitvi T2S. Gre za nove podatke v Biltenu Banke Slovenije, ki se nanašajo na plačila, poravnana v novem sistemu TARGET-Slovenija. Ti so prikazani ločeno po odlivih in prilivih ter storitvah T2, TIPS in T2S. |
| 20.02.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, december 2023 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 13.02.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2023 V letu 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,8 mrd EUR, kar je izrazito izboljšanje v primerjavi z 0,6 mrd EUR primanjkljaja v letu 2022. Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplivala blagovna menjava, ki je v prvi polovici leta 2023 iz izrazitega primanjkljaja prešla v presežek (izboljšanje za 2,6 mrd EUR). V drugem polletju je presežek blagovne menjave ponovno upadel in se prevesil v rahel primanjkljaj, predvsem zaradi krčenja izvoza. |
| 29.01.2024 | Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2023 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 26.01.2024 | Bilten, januar 2024 Bilančna vsota zavarovalnic je konec septembra 2023 znašala 8,9 mrd EUR in je bila za 5,7 % večja kot konec leta 2022. Največ naložb so zavarovalnice imele v dolžniške vrednostne papirje (4,1 mrd EUR) in delnice/enote investicijskih skladov (1,8 mrd EUR). Na strani obveznosti so prevladovale zavarovalno tehnične rezervacije (5,3 mrd EUR) in lastniški kapital (2,8 mrd EUR). |
| 15.01.2024 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, januar 2024 Konec tretjega četrtletja 2023 je imela država 32,1 mrd EUR obveznosti iz dolžniških vrednostnih papirjev, največ do tujine (52 %), centralne banke (38 %) in bank (7 %). V zadnjem letu so neto izdaje znašale 1,4 mrd EUR, vrednostne spremembe pa -1,4 mrd EUR. |
| 12.01.2024 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2023 V prvih enajstih mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,6 mrd EUR, kar je izrazito izboljšanje v primerjavi z 0,2 mrd EUR primanjkljaja v enakem obdobju 2022. Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplivala blagovna menjava, ki je iz primanjkljaja prešla v presežek. K temu je največ prispeval za 8,4 % nižji uvoz blaga glede na enako obdobje 2022, deloma tudi kot posledica cenovnih gibanj. |
| 03.01.2024 | Bilten, december 2023 Evrska kratkoročna obrestna mera (€STR) od začetka leta 2022 narašča in je novembra 2023 znašala 3,90 %, kar je za 2,53 odstotne točke več kot pred enim letom. |
| 14.12.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2023 Tekoči račun plačilne bilance je v prvih desetih mesecih 2023 izkazoval presežek v znesku 2,5 mrd EUR. Blagovna menjava je v tem času dosegla 0,6 mrd EUR presežka, pri čemer še naprej beležimo medletno zniževanje obsega izvoza za 2,3 %, uvoza pa za 8,2 %. Po drugi strani pa se krepi menjava storitev, kjer se je izvoz v prvih desetih mesecih 2023 glede na enako obdobje 2022 povečal za 6,4 %, uvoz pa za 4,7%. Presežek storitvene menjave je v prvih desetih mesecih 2023 znašal 3,2 mrd EUR. |
| 28.11.2023 | Bilten, november 2023 V prvih devetih mesecih 2023 so lizinške družbe odobrile za 7,7 % več novih poslov kot v enakem obdobju 2022. Stanje lizinških poslov je konec septembra 2023 znašalo 2,6 mrd EUR, kar je 7,4 % več kot konec leta 2022. |
| 21.11.2023 | Mesečna informacija o poslovanju bank, september 2023 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 17.11.2023 | Storitvena menjava s tujino po značilnostih podjetij v 2022 V letu 2022 je storitvena menjava Slovenije s tujino dosegla 3,5 mrd EUR presežka, pri tem je bilo za 11,1 mrd EUR izvoza ter 7,6 mrd EUR uvoza storitev. Majhna podjetja so prispevala četrtino presežka storitvene menjave s tujino. Med tovrstnimi podjetji se približno polovico celotnega uvoza in izvoza storitev pripiše podjetjem iz dejavnosti prometa in skladiščenja. |
| 13.11.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2023 Bruto zunanji dolg je septembra 2023 dosegel 57,6 mrd EUR, kar je za 10,4 % več kot pred enim letom. Največji delež dolga pripada državi, ki je svoj dolg povečala za 1,2 mrd EUR in predstavlja 38,8 % v celotnem dolgu. |
| 26.10.2023 | Bilten, oktober 2023 Od začetka lanskega leta ESTR (evrska kratkoročna obrestna mera) narašča in je septembra 2023 znašala 3,75 %, kar je za 3,39 odstotne točke več kot pred enim letom. |
| 18.10.2023 | Neposredne naložbe 2022 Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2022 dosegle 20,2 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 7,6 %. Najpomembnejši investitorici glede na državo nadzora sta bili Avstrija in Nemčija s skoraj izenačenim deležem, sledijo jima Združene države, Švica in Italija. Teh pet držav nadzira več kot 50 % vrednosti tujih neposrednih naložb v Sloveniji. |
| 13.10.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2023 Avgusta 2023 se je saldo blagovne menjave po šestih zaporednih mesecih presežka prevesil v 0,1 mrd EUR primanjkljaja, ki pa je bil za 0,2 mrd manjši kot avgusta 2022. V prvih osmih mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,1 mrd EUR, k čemur je glede na enako obdobje 2022 vplival za 7,4 % nižji uvoz blaga, deloma pa so na to vplivala tudi cenovna gibanja. Izvoz je v tem času ohranil podobno raven. |
| 27.09.2023 | Bilten, september 2023 Bilančna vsota zavarovalnic je konec junija 2023 znašala 8,6 mrd EUR in je bila za 2,2 % večja kot konec leta 2022. Največ naložb so zavarovalnice imele v dolžniške vrednostne papirje (4,2 mrd EUR) in delnice/enote investicijskih skladov (1,8 mrd EUR). Na strani obveznosti so prevladovale zavarovalno tehnične rezervacije (5,0 mrd EUR) in lastniški kapital (2,8 mrd EUR). |
| 19.09.2023 | Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2023 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 13.09.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2023 V prvih sedmih mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 2,1 mrd EUR, kar je izrazita sprememba v primerjavi z 0,6 mrd EUR primanjkljaja v enakem obdobju 2022. Ob upočasnitvi rasti izvoza je presežek predvsem posledica znižanja uvoza za 6,3 % in cenovnih gibanj v blagovi menjavi. |
| 28.08.2023 | Bilten, julij-avgust 2023 Tudi v letošnjem letu EURIBOR vseh ročnosti postopoma narašča. 6-mesečni je julija 2023 znašal 3,94 %, kar je za 1,38 odstotne točke več kot konec leta 2022. |
| 17.08.2023 | Mesečna informacija o poslovanju bank, junij 2023 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 11.08.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2023 V prvih šestih mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 1,9 mrd EUR, kar je izrazito izboljšanje v primerjavi z 0,4 mrd EUR primanjkljaja v enakem obdobju 2022. Na izboljšanje salda tekočega računa sta najbolj vplivala blagovna menjava, ki je iz primanjkljaja prešla v presežek (izboljšanje za 1,9 mrd EUR), in večji presežek storitvene menjave (za 0,3 mrd EUR). |
| 18.07.2023 | Mesečna informacija o poslovanju bank, maj 2023 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 14.07.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2023 V prvih petih mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 1,5 mrd EUR, kar je izrazito izboljšanje v primerjavi z 0,3 mrd EUR primanjkljaja v enakem obdobju 2022. Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplivala blagovna menjava, ki je iz primanjkljaja prešla v presežek (izboljšanje za 1,5 mrd EUR). |
| 13.07.2023 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, julij 2023 Najeta posojila nefinančnih družb so konec prvega četrtletja 2023 dosegla 25,5 mrd EUR, od tega 41 % pri bankah in 28 % v tujini. V zadnjem letu so se povečala za 1,6 mrd EUR. |
| 30.06.2023 | Neposredne naložbe 2022 – prva objava Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2022 znašale 20,2 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 1,4 mrd EUR oz. za 7,6 %. Neposredne naložbe Slovenije v tujini pa so konec leta 2022 znašale 8,6 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 0,7 mrd EUR oz. za 9,2 %. |
| 28.06.2023 | Bilten, junij 2023 V prvem četrtletju 2023 so lizinške družbe odobrile za 14,9 % več novih poslov kot v prvem četrtletju 2022. Stanje lizinških poslov je konec prvega četrtletja 2023 znašalo 2,5 mrd EUR, kar je 6,9 % več kot konec prvega četrtletja 2022. |
| 13.06.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2023 V prvih štirih mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 1 mrd EUR, kar je izboljšanje v primerjavi z 0,3 mrd EUR primanjkljaja v enakem obdobju lani. K temu je največ prispevala blagovna menjava, ki je iz primanjkljaja prešla v presežek (izboljšanje za 1,1 mrd EUR) in večji presežek storitvene menjave (za 0,1 mrd EUR). |
| 09.06.2023 | Letno poročilo 2022 Objavili smo Letno poročilo Banke Slovenije za leto 2022. |
| 30.05.2023 | Bilten, maj 2023 Tudi v letošnjem letu EURIBOR vseh ročnosti postopoma narašča. Šestmesečni je aprila 2023 znašal 3,50 %, kar je za 0,94 odstotne točke več kot konec leta 2022. |
| 15.05.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, marec 2023 V prvih treh mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v znesku 0,8 mrd EUR, kar je izboljšanje v primerjavi z 0,3 mrd EUR primanjkljaja v enakem obdobju 2022. Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplivala blagovna menjava, ki je iz primanjkljaja prešla v presežek (izboljšanje za 0,8 mrd EUR) in za 0,2 mrd EUR večji presežek storitvene menjave. |
| 03.05.2023 | Bilten, april 2023 V letu 2022 so lizinške družbe odobrile za 14,1 % več novih poslov kot v letu 2021. Stanje lizinških poslov je konec leta 2022 znašalo 2,4 mrd EUR, kar je 6,5 % več kot konec leta 2021. |
| 25.04.2023 | Mesečna informacija o poslovanju bank, april 2023 V Banki Slovenije mesečno objavljamo ključne podatke bančnega sistema za zadnji razpoložljiv mesec. Podrobnejši podatki o poslovanju bank so na voljo tudi v obliki obogatene statistične zbirke podatkov. |
| 21.04.2023 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2023 V letu 2022 se je neto finančni položaj države, izračunan kot razlika med finančnimi sredstvi in obveznostmi, izboljšal za 4,1 mrd EUR in znašal -12,7 mrd EUR, predvsem zaradi pozitivnih neto vrednostnih sprememb v višini 5,9 mrd EU, ki so bile posledica naraščajočih obrestnih mer. Primanjkljaj države je v letu 2022 dosegel 1,8 mrd EUR oz. 3 % BDP. |
| 13.04.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, februar 2023 V prvih dveh mesecih 2023 je tekoči račun plačilne bilance izkazoval presežek v obsegu 0,3 mrd EUR, kar je izboljšanje v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022, ko je bilo 0,1 mrd EUR primanjkljaja. Na izboljšanje salda tekočega računa je najbolj vplival za 0,3 mrd EUR nižji primanjkljaj blagovne menjave ter za 0,1 mrd EUR višji presežek storitvene menjave. |
| 27.03.2023 | Bilten, marec 2023 Bilančna vsota zavarovalnic je konec leta 2022 znašala 8,4 mrd EUR in je bila za 9,2 % manjša kot konec leta 2021. Največ naložb so zavarovalnice imele v dolžniške vrednostne papirje (4,2 mrd EUR) in delnice/enote investicijskih skladov (1,7 mrd EUR). Na strani obveznosti so prevladovale zavarovalno tehnične rezervacije (4,7 mrd EUR) in lastniški kapital (2,9 mrd EUR). |
| 21.03.2023 | Mesečna informacija o poslovanju bank, marec 2023 V zadnjem obdobju dogajanje na bančnem področju zaznamujejo pretresi v ameriškem in švicarskem bančnem sistemu. Slovenski bančni sistem, podobno kot v evrskem območju, posluje stabilno in z visoko likvidnostjo, podobno kot v začetku letošnjega leta, na katerega se nanaša objavljena statistika. Januarja letos se je medletna rast posojil nebančnemu sektorju nadalje umirjala, podobno kot v zadnjih mesecih preteklega leta. V primerjavi z večletnim povprečjem in glede na ostale države evrskega območja je bila še naprej visoka. |
| 16.03.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, januar 2023 Januarja 2023 tekoči račun ponovno izkazuje presežek v znesku 0,1 mrd EUR, kar je podobna raven kot v predhodnem letu. K presežku je največ prispeval pozitiven saldo storitvene menjave (0,3 mrd EUR). |
| 27.02.2023 | Bilten, februar 2023 Od začetka lanskega leta Euribor vseh ročnosti postopoma narašča. Šestmesečni je januarja 2023 znašal 2,86 %, kar je za 3,39 odstotne točke več kot pred enim letom. |
| 17.02.2023 | Mesečna informacija o poslovanju bank, februar 2023 Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je lani do avgusta močno pospeševala, se oktobra znižala, decembra pa ob velikem mesečnem zmanjšanju obsega posojil dodatno upočasnila. Kljub vsemu je bila ob koncu leta v primerjavi z večletnim povprečjem visoka. Obseg posojil nefinančnim družbam se je lani skoraj neprekinjeno povečeval, decembra pa se je tudi v večletni primerjavi močno zmanjšal. Prav tako je od avgusta, ko je dosegla večletni vrh, precej upočasnila medletna rast. |
| 13.02.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2022 V letu 2022 je primanjkljaj tekočega računa znašal 450 mio EUR, medtem ko je v letu 2021 tekoči račun izkazoval presežek 2 mrd EUR. Preobrat v saldu tekočega računa je posledica bistveno nižjega salda blaga (za 3,4 mrd EUR), ki se je iz presežka prevesil v primanjkljaj. Storitvena menjava je v tem obdobju ohranila presežek in ga povečala za 1,1 mrd EUR. |
| 27.01.2023 | Bilten, januar 2023 V prvih devetih mesecih lanskega leta so lizinške družbe odobrile za 13,5 % več novih poslov kot v enakem obdobju 2021. Stanje lizinških poslov je konec septembra 2022 znašalo 2,4 mrd EUR, kar predstavlja 4-odstotno rast glede na september 2021. |
| 24.01.2023 | Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2023 Kreditiranje nebančnega sektorja je bilo novembra lani še vedno medletno precej višje, mesečni prirast k stanju posojil pa je bil ob šibkejšem tekočem kreditiranju nefinančnih družb in gospodinjstev manjši kot v preteklih mesecih leta 2022. V drugi polovici leta so se vidno zvišale obrestne mere za novoodobrena posojila nebančnemu sektorju, nekoliko višje pa so bile tudi depozitne obrestne mere. Poleg vlog nefinančnih družb, ki se krepijo od polovice leta 2022 dalje, so se, po nekajmesečnem zmanjševanju, novembra povečale tudi vloge gospodinjstev. |
| 13.01.2023 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2022 V prvih enajstih mesecih 2022 je primanjkljaj tekočega računa znašal 218 mio EUR, medtem ko je v enakem obdobju 2021 tekoči račun izkazoval presežek 2,2 mrd EUR. Na zmanjšanje presežka tekočega računa je najbolj vplivalo poslabšanja salda blagovne menjave za 3,2 mrd EUR (presežek se je prevesil v primanjkljaj). Storitvena menjava je v tem obdobju ohranila presežek in ga povečala za 971 mio EUR. |
| 12.01.2023 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, januar 2023 V zadnjem letu je tujina poslabšala finančni položaj za 4,9 mrd EUR, najbolj do države in bank, izboljšala pa ga je do centralne banke. Konec tretjega četrtletja 2022 je bil finančni položaj tujine tako prvič po več kot dveh desetletjih negativen. |
| 29.12.2022 | Bilten, december 2022 Bilančna vsota zavarovalnic je konec septembra 2022 znašala 8,4 mrd EUR in je bila za 9,4 % manjša kot konec leta 2021. Največ naložb so imele zavarovalnice v dolžniške vrednostne papirje (4,1 mrd EUR) in delnice/enote investicijskih skladov (1,8 mrd EUR). Na strani obveznosti so prevladovale zavarovalno tehnične rezervacije (4,7 mrd EUR) in lastniški kapital (2,9 mrd EUR). |
| 14.12.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2022 V prvih desetih mesecih 2022 je presežek tekočega računa znašal 57 mio EUR v primerjavi z 2,1 mrd EUR presežka v enakem obdobju 2021. Najbolj je na nižji presežek tekočega računa vplivala blagovna menjava z 2,9 mrd EUR nižjim saldom (presežek se je prevesil v primanjkljaj). Storitvena menjava je v tem obdobju ohranila presežek in ga povečala za 1,1 mrd EUR. |
| 29.11.2022 | Bilten, november 2022 Bilančna vsota zavarovalnic je konec junija 2022 znašala 8,7 mrd EUR in je bila za 6,6 % manjša kot konec leta 2021. Največ naložb so imele zavarovalnice v dolžniške vrednostne papirje (4,1 mrd EUR) in delnice/enote investicijskih skladov (1,8 mrd EUR). Na strani obveznosti so prevladovale zavarovalno tehnične rezervacije (4,9 mrd EUR) in lastniški kapital (2,9 mrd EUR). |
| 22.11.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2022 Medletna rast posojil nebančnemu sektorju je septembra ostala visoka, mesečni prirast posojil pa je bil nižji kot v preteklih mesecih zaradi zmanjšanja obsega kreditiranja velikih družb in manjšega obsega novih posojil gospodinjstvom. Vloge gospodinjstev so se, po precejšnjem povečanju v drugem četrtletju, avgusta in septembra rahlo zmanjšale, sredstva nefinančnih družb na računih bank pa so se povečala tretji mesec zapored. Kazalniki kakovosti kreditnega portfelja tudi septembra ne odražajo povečanega kreditnega tveganja. |
| 14.11.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2022 Presežek storitvene menjave je v prvih devetih mesecih 2022 znašal 2,8 mrd EUR, kar je za 1,0 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta 2021. Pri tem se je najbolj povečal presežek potovanj, in sicer za 0,6 mrd EUR. |
| 02.11.2022 | Neposredne naložbe 2021 Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2021 znašalo 18,4 mrd EUR, kar je 10,4 % več kot konec leta 2020. Približno dve tretjini tujih naložb poteka neposredno prek držav, iz katerih izhaja tudi izvorno lastništvo, preostali del pa prek tranzitnih držav. Pri razvrstitvi držav po sedežu nadzora sta najpomembnejši vlagateljici Avstrija in Nemčija s skoraj izenačenim deležem, sledijo Združene države Amerike, Italija in Švica. Teh pet držav nadzira več kot polovico vrednosti tujih neposrednih naložb v Sloveniji. |
| 26.10.2022 | Bilten, oktober 2022 Novi lizinški posli so v drugem četrtletju letos znašali 343 mio EUR in so bili za 9,6 % večji kot v enakem obdobju lani. |
| 21.10.2022 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, oktober 2022 Nefinančne družbe so v zadnjem letu močno povečale obveznosti iz trgovinskih kreditov in predujmov, ki so se povečale za 3,6 mrd EUR. Konec drugega četrtletja 2022 so znašale 17,2 mrd EUR, od tega 50 % do tujine in 42 % znotraj lastnega sektorja. |
| 18.10.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, oktober 2022 V avgustu se je še naprej nadaljevalo okrepljeno kreditiranje nebančnega sektorja, katerega medletna rast je pospešila na 13,0 %. Močno se je okrepila predvsem rast posojil nefinančnim družbam (NFD). Glede na pretekle mesece leta je bilo kreditiranje gospodinjstev še vedno nadpovprečno, pri čemer so glavnino prirasta predstavljala stanovanjska in ostala posojila. K nadaljnji krepitvi vlog nebančnega sektorja so v tretjem četrtletju prispevale zlasti vloge nefinančnih družb, medtem ko so se vloge gospodinjstev avgusta, prvič po marcu, zmanjšale. |
| 14.10.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2022 V prvih osmih mesecih 2022 je primanjkljaj tekočega računa znašal 213 mio EUR v primerjavi z 1,6 mrd EUR presežka v enakem obdobju 2021. Najbolj je na poslabšanje salda tekočega računa vplivala blagovna menjava z 2,6 mrd EUR nižjim saldom. Storitvena menjava je v tem obdobju ohranila presežek in ga povečala za 857 mio EUR. |
| 28.09.2022 | Bilten, september 2022 Bilančna vsota zavarovalnic je konec junija letos znašala 8,7 mrd EUR in je bila za 9,1 % manjša kot junija lani. |
| 27.09.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, september 2022 Kreditiranje nebančnega sektorja se je julija s prirastom posojil, ki je močno presegel mesečno povprečje prve polovice leta, dodatno okrepilo, medletna rast pa je pospešila na 11,7 %. Predvsem se je okrepilo kreditiranje nefinančnih družb (NFD), ki je bilo skoncentrirano na le nekaj večjih družb, medletna rast pa je znašala 15,5 %. Kreditiranje gospodinjstev je bilo glede na pretekle mesece še vedno nadpovprečno, večino pa so predstavljala stanovanjska posojila. Julijski prirast vlog gospodinjstev je bil, tudi zaradi sezonskega vpliva, nižji kot v predhodnih treh mesecih. |
| 13.09.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2022 Presežek storitvene menjave je v prvih sedmih mesecih 2022 znašal 1,9 mrd EUR, kar je za 705 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2021. Izvoz storitev se je v prvih sedmih mesecih 2022 glede na enako obdobje 2021 povečal za 36,3 %, uvoz pa za 27,7 %. Izrazito okrevanje kažejo potovanja, katerih presežek se je od vseh storitev najbolj povečal in je v sedmih mesecih trikrat večji kot v enakem obdobju lani. |
| 26.08.2022 | Bilten, julij-avgust 2022 Bruto zunanji dolg Slovenije je konec junija 2022 znašal 51,9 milijarde EUR, kar je 3,4 % več kot pred letom dni. Neto zunanji dolg je vse od oktobra 2020 negativen (kar je terjatev do tujine) in je konec junija 2022 znašal –2,7 milijarde EUR. |
| 17.08.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2022 Bilančna vsota se je junija zmanjšala zaradi predčasnega delnega vračila sredstev, pridobljenih pri Evrosistemu (TLTRO-III), s čimer se je njena medletna rast močno upočasnila. Medletna rast obsega kreditov nebančnemu sektorju se je še nekoliko okrepila in je še naprej vidno presegala povprečje evrskega območja, po zaostajanju za njim v prvem letu pandemije. Medletna rast stanovanjskih posojil, ki je lani vidno pospešila, je junija narasla na 12 %, tako da se je obseg vseh bančnih posojil gospodinjstvom nadalje večal. |
| 12.08.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2022 V prvih šestih mesecih 2022 je primanjkljaj tekočega računa znašal 121 mio EUR, v primerjavi z 1,3 mrd EUR presežka v enakem obdobju 2021. Najbolj je na primanjkljaj tekočega računa vplivala blagovna menjava z 2 mrd EUR nižjim saldom (presežek se je prevesil v primanjkljaj). Storitvena menjava ohranja presežek in ga je glede na enako obdobje lani povečala za 562 mio EUR. |
| 14.07.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2022 Presežek storitvene menjave s tujino je v prvih petih mesecih 2022 znašal 1,2 mrd EUR, kar je za 0,5 mrd EUR več kot v enakem obdobju leta 2021. Izvoz in uvoz storitev sta se v prvih petih mesecih 2022 glede na enako obdobje 2021 povečala približno za tretjino. Izrazito okrevanje kažejo potovanja, katerih presežek se je od vseh storitev najbolj povečal in je v petih mesecih štirikrat večji kot leto prej. |
| 13.07.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2022 Medletna rast posojil nebančnemu sektorju se je maja ponovno nekoliko zvišala, na 10,5 %, kar je posledica nadpovprečnega povečanja obsega stanovanjskih posojil. Hkrati se je povečevanje obsega posojil nefinančnim družbam (NFD) umirilo, obseg potrošniških posojil v bančnih bilancah pa je ostal podoben kot v predhodnih mesecih. Vloge nebančnega sektorja so se še naprej povečevale zaradi povečanja vlog gospodinjstev, njihove medletne rasti pa se po obsežnem povečanju vlog v predhodnih dveh letih pričakovano zmanjšujejo. |
| 11.07.2022 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, julij 2022 Konec prvega četrtletja 2022 so terjatve gospodinjstev iz vlog do bank znašale 24 mrd EUR, obveznosti gospodinjstev iz najetih posojil do bank pa so dosegle 11,8 mrd EUR. V zadnjem letu so gospodinjstva zmanjšala prirast vlog ter povečala prirast najetih posojil na ravni pred pandemijo. |
| 30.06.2022 | Neposredne naložbe 2021 – prva objava Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2021 znašale 18,4 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 10,4 %. K povečanju so največ prispevale transakcije povečanja neto dolga do tujih lastnikov (za 0,7 mrd EUR), reinvestirani dobički (0,5 mrd EUR) in transakcije lastniškega kapitala (0,2 mrd EUR). Neposredne naložbe Slovenije v tujini pa so konec leta 2021 znašale 7,8 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 11,8 %. |
| 29.06.2022 | Bilten, junij 2022 Bruto zunanji dolg Slovenije je konec aprila 2022 znašal 51,7 milijard EUR, kar je 4,2 % več kot pred letom dni. Neto zunanji dolg je vse od oktobra 2020 negativen (kar je terjatev do tujine) in je konec aprila 2022 znašal –1,5 milijarde EUR. |
| 14.06.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2022 V prvih štirih mesecih 2022 je primanjkljaj tekočega računa znašal 354 mio EUR – za primerjavo je bilo v enakem obdobju lani 1 mrd EUR presežka. Najbolj je na primanjkljaj tekočega računa vplivala blagovna menjava z 1,5 mrd EUR nižjim saldom (presežek se je prevesil v primanjkljaj). Storitvena menjava je v tem obdobju ohranila presežek in ga povečala za 186 mio EUR. |
| 27.05.2022 | Bilten, maj 2022 Stanje dolga sektorja države se je v obdobju 2017 do 2021, z izjemo leta 2019, povečevalo. Še zlasti je to opazno v letu 2020, ko so neto transakcije (izdaje minus odkupi) znašale približno 6 milijard evrov. Prevladuje dolgoročni dolg v evrih s preostalo ročnostjo daljšo od enega leta in fiksno obrestno mero. Povprečna preostala ročnost dolga sektorja države je leta 2021 znašala že skoraj 10 let. |
| 20.05.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, maj 2022 Povečevanje obsega posojil nebančnemu sektorju se je marca nadaljevalo. Prirast posojil nefinančnim družbam je bil v marcu precej večji kot v povprečju predhodnih dvanajstih mesecev, medletna rast teh posojil je ostala visoka in med najvišjimi v evrskem območju. Medletna rast stanovanjskih posojil se je ob velikem povečanju obsega novih stanovanjskih posojil v marcu še naprej krepila. Povečal se je tudi obseg novih potrošniških posojil, kar je vplivalo na prvo povečanje obsega teh posojil po oktobru 2019. S tem se je medletno upadanje teh posojil še nekoliko zmanjšalo. |
| 13.05.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, marec 2022 V prvih treh mesecih 2022 izkazuje tekoči račun 0,2 mrd EUR primanjkljaja, v enakem obdobju leto prej smo beležili presežek v višini 0,8 mrd EUR. Na to je najbolj vplivala blagovna menjava, saj je saldo v treh mesecih 2022 glede na enako obdobje 2021 manjši za 1 mrd EUR in se je iz presežka prevesil v primanjkljaj. |
| 29.04.2022 | Bilten, april 2022 Ob manjši spremembi obsega bilance monetarnih in denarnih institucij od začetka leta 2021 smo bili priča nadaljnjem upadu depozitov gospodinjstev in nefinančnih družb. Na strani sredstev je zaznan skoraj 10 % povečan obseg posojil, h kateremu v največji meri prispeva rast stanovanjskih posojil gospodinjstev in posojil nefinančnih družb. |
| 22.04.2022 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2022 Naložbe zavarovalnih družb in pokojninskih skladov v lastniški kapital so konec leta 2021 znašale 4,8 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečale za 979 mio EUR, pri čemer so neto nakupi znašali 416 mio EUR. |
| 13.04.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, april 2022 Trend povečevanja kreditiranja nebančnega sektorja se je februarja nadaljeval z okrepljenim posojanjem nefinančnim družbam in gospodinjstvom. Pri posojilih gospodinjstvom se je medletna rast stanovanjskih posojil okrepila in bila četrta najvišja v evrskem območju, pri potrošniških posojilih pa opažamo stabilen prirast novih poslov. Obseg vlog nebančnega sektorja se je zmanjšal, saj prirast vlog gospodinjstev in nefinančnih družb ni presegel odliva vlog ostalih sektorjev. |
| 13.04.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, februar 2022 V prvih dveh mesecih 2022 je primanjkljaj tekočega računa znašal 139 mio EUR, medtem ko je bil v enakem obdobju leta 2021 zabeležen presežek v višini 461 mio EUR. Presežek menjave blaga se je zmanjšal za 664 mio EUR in se prevesil v primanjkljaj, presežek menjave storitev pa povečal za 27 mio EUR. |
| 07.04.2022 | Reševanje bank – sistemska urejenost in ključni izzivi Februarja letos je potekal postopek reševanja Sberbank banke, ki je delovala v okviru bančne skupine Sberbank Europe. Po razglasitvi bančne skupine, da propada ali bo verjetno propadla, je bila za slovensko Sberbank banko sprejeta odločitev o uporabi ukrepa reševanja (in ne ukrepa likvidacije), kar je bilo uspešno izvedeno s prodajo banke Novi Ljubljanski banki. Z omenjeno rešitvijo smo ohranili finančno stabilnost v Sloveniji, brez obremenitve drugih bank ali državnega proračuna. |
| 25.03.2022 | Bilten, marec 2022 Poslovanje v mobilnem bančništvu še naprej narašča. Konec leta 2021 je bilo 1.177.143 uporabnikov, kar je 23 % več kot pred letom. Še hitreje narašča vrednost transakcij mobilnega bančništva, ki jih je bilo v zadnjem četrtletju lani 2.449 milijonov € oziroma 55 % več kot v zadnjem četrtletju 2020. |
| 16.03.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, januar 2022 Bruto zunanji dolg je januarja 2022 dosegel 51,7 mrd EUR, kar izraženo v odstotkih BDP za leto 2021 (tekoče cene) znaša 99,4 %. Slaba polovica (45,3 %) bruto zunanjega dolga pripada državnemu sektorju, medtem ko znaša delež bank in centralne banke skupaj 21,4 %. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (39,8 %) in posojilih (18,3 %). |
| 15.03.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, marec 2022 Podobno kot v preteklih mesecih se je kreditiranje nebančnega sektorja tudi januarja okrepilo, tokrat zlasti zaradi povečanja posojil nefinančnim družbam. Banke so nadalje povečevale tudi stanovanjska posojila, medletno zaostajanje potrošniških posojil pa ob solidnemu obsegu novih poslov ostaja predvsem posledica odplačil posojil iz preteklih let. Kakovost portfelja, merjena z deležem nedonosnih izpostavljenosti in deležem skupine 2 kreditnega tveganja, je januarja ostala na decembrski ravni, posamezni deli portfelja pa kažejo različne trende. |
| 04.03.2022 | Pregled makroekonomskih gibanj, marec 2022 V središče publikacije smo tokrat postavili vpliv ruske vojaške agresije na slovensko gospodarsko rast in inflacijo. Po trenutnih ocenah je ta še relativno omejen, se pa tveganja povečujejo. Kot pomembnejšo novost izpostavljamo, da bomo v publikaciji redno objavljali kratkoročne modelske napovedi (t. i. nowcasting). Te so v celoti modelske in temeljijo na razpoložljivih podatkih ter ne vsebujejo ekspertne ocene trenutnih makroekonomskih gibanj. Trenutno sicer nakazujejo nadaljevanje visoke gospodarske aktivnosti tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. |
| 25.02.2022 | Bilten, februar 2022 Medtem ko je bilo število plačilnih kartic domačih izdajateljev konec leta 2021 za 3,4 % (slabih 158 tisoč) nižje od njihovega doslej najvišjega stanja konec leta 2019, sta bila število in vrednost njihovih plačil v zadnjem četrtletju lanskega leta znatno višja kot v zadnjem četrtletju 2019. Njihovo število je naraslo za dobrih 7 % (več kot 5 milijonov) in vrednost za dobrih 21 % (501 mio €). |
| 16.02.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, februar 2022 Medletna rast kreditiranja se je decembra zvišala, k čemur je največ prispevala okrepljena rast stanovanjskih posojil. Medletno zaostajanje obsega potrošniških posojil, ki je predvsem posledica odplačil posojil iz preteklih let, se je nadalje zmanjševalo. Medletna rast posojil nefinančnim družbam, ki je oživela v drugem polletju, je ostala razmeroma visoka. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so se ob koncu leta dodatno znižali, v nekaterih delih portfelja pa je prišlo do večjega prerazporejanja terjatev v skupino z višjim kreditnim tveganjem. Vloge nefinančnih družb in gospodinjstev v bankah so se decembra precej povečale, kar delno pripisujemo sezonskemu vplivu. |
| 14.02.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2021 V letu 2021 je presežek tekočega računa znašal 1,7 mrd EUR, kar je slaba polovica presežka iz leta 2020. Presežek menjave blaga se je zmanjšal za 1,9 mrd EUR, izvoz se je medletno povečal za 18,9 %, uvoz pa za 27,6 %. Presežek menjave storitev se je v letu 2021 glede na 2020 povečal za 0,4 mrd EUR, vendar je še 0,5 mrd EUR nižji kot v letu 2019. Negativni učinek epidemije covid-19 je izrazitejši na izvozni strani storitvene menjave, saj se je v letu 2021 glede na leto 2019 izvoz zmanjšal za 5,0 %, uvoz pa povečal za 1,5 %. |
| 28.01.2022 | Bilten, januar 2022 Bruto zunanji dolg Slovenije je znašal konec novembra lani 51.613 milijonov €, kar je 5,6 % več kot pred letom dni (48.875 milijonov €). Neto zunanji dolg pa je že od oktobra 2020 negativen (kar je terjatev do tujine) in je znašal konec novembra lani –792 milijonov €. |
| 26.01.2022 | Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2022 Banke so novembra 2021, podobno kot v predhodnih mesecih, krepile kreditiranje gospodinjstev predvsem s povečevanjem stanovanjskih posojil. Medletno krčenje potrošniških posojil se je ob tem nekoliko upočasnilo. Posojila nefinančnim družbam so ostala medletno višja, so se pa zmanjšala glede na oktober, ko so bila dana večja posojila nekaj podjetjem. Kakovost portfelja bank, merjena z deležem nedonosnih izpostavljenosti, ostaja nespremenjena, povečalo pa se je prerazporejanje v skupino s povečanim tveganjem, kar kaže na upadanje kakovosti v delih bančnih portfeljev. |
| 14.01.2022 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, januar 2022 Vrednost investicijskih skladov je konec tretjega četrtletja 2021 znašala 4,1 mrd EUR in se je v zadnjem letu povečala za 1,2 mrd EUR, pri čemer so neto prilivi znašali 420 mio EUR. |
| 13.01.2022 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2021 Presežek storitvene menjave s tujino je v prvih enajstih mesecih 2021 znašal 2,1 mrd EUR, kar je za 290 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2020, a še vedno 548 mio EUR manj kot v enakem obdobju 2019. Negativni učinek pandemije novega koronavirusa je izrazitejši na izvozni strani storitvene menjave, saj je v prvih enajstih mesecih 2021 glede na enako obdobje 2019 izvoz nižji za 6,7 %, uvoz pa višji za slab odstotek. Novembra 2021 je presežek storitev znašal 222 mio EUR, kar je za 93 mio EUR več kot novembra 2020, in se je približal presežku iz novembra 2019 (224 mio EUR). |
| 29.12.2021 | Bilten, december 2021 Bilančna vsota zavarovalnic je konec septembra letos znašala 9,6 mrd EUR, kar je za 7,1 % več kot pred enim letom. |
| 14.12.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2021 Presežek storitvene menjave je v prvih desetih mesecih 2021 znašal 1,9 mrd EUR, kar je 12,6 % več kot v enakem obdobju leta 2020. Izvoz vseh storitev se je v prvih desetih mesecih 2021 glede na enako obdobje 2020 povečal za 16,5 %, uvoz pa za 18,2 %. Vrednosti izvoza in uvoza storitev v prvih desetih mesecih 2021 pa so še vedno nižje v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019, ko še ni bilo negativnega učinka epidemije covid-19. Izvoz je nižji za 8 % in uvoz za 1 %, njihov saldo pa za 0,5 mrd EUR. |
| 26.11.2021 | Bilten, november 2021 Fiksna obrestna mera za nova stanovanjska posojila gospodinjstev v evrih z ročnostjo več kot 10 let pri drugih monetarnih finančnih institucijah je septembra letos znašala 1,77 %, v primerjavi z 2,28 % pred letom dni. V letošnjem letu se je obseg tovrstnih posojil povečal, septembra je bilo takšnih posojil za 143 milijonov evrov, septembra lani pa za 60 milijonov evrov. |
| 23.11.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2021 Septembra se je kreditiranje gospodinjstev nadaljevalo, tako kot v preteklih mesecih, predvsem zaradi povečevanja stanovanjskih posojil. Ob tem ostaja kreditiranje gospodarstva šibko, čeprav je septembrski obseg posojil nefinančnim družbam nekoliko presegel lanskega. Delež nedonosnih izpostavljenosti je septembra ostal na enaki ravni kot mesec pred tem, zmanjševanje deleža kreditnega portfelja s povečanim kreditnim tveganjem pa se je v zadnjih mesecih umirilo. Dobiček bank pred obdavčitvijo je bil razmeroma visok, vendar je predvsem posledica neto sproščanja oslabitev in rezervacij. |
| 15.11.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2021 Presežek storitvene menjave je v prvih devetih mesecih 2021 znašal 1,6 mrd EUR, kar je 9,0 % več kot v enakem obdobju leta 2020. Izvoz vseh storitev se je v prvih devetih mesecih 2021 glede na enako obdobje 2020 povečal za 14,4 %, uvoz pa za 16,6 %. Vrednosti izvoza in uvoza storitev v prvih devetih mesecih 2021 pa so v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019, ko še ni bilo negativnega učinka epidemije covid-19, še vedno nižje, tako je saldo nižji za 0,5 mrd EUR (izvoza je manj za 10,1 %, uvoza pa za 2,4 %). |
| 29.10.2021 | Neposredne naložbe 2020 Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2020 znašalo 16,6 mrd EUR, kar je 2,4 % več kot konec leta 2019. V letu 2020 ni bilo večjih izstopajočih transakcij. Naložbena zadržanost je v veliki meri povezana z zdravstveno krizo covid-19. Približno dve tretjini tujih naložb poteka neposredno prek držav, iz katerih izhaja tudi izvorno lastništvo, preostali del pa preko tranzitnih držav. |
| 27.10.2021 | Bilten, oktober 2021 V sektorju gospodinjstev je število uporabnikov mobilne banke v tretjem četrtletju letos preseglo število uporabnikov spletne banke. Skupno število uporabnikov spletne banke je sicer še vedno večje od števila uporabnikov mobilne banke, predvsem zaradi večje uporabe spletne banke med pravnimi osebami. Vrednost plačil v mobilni banki se hitro povečuje, kljub temu pa je v tretjem četrtletju letos dosegla le 3,3 % vseh plačil v spletni banki. |
| 22.10.2021 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, oktober 2021 Centralna banka je v okviru ukrepov Evrosistema v zadnjem letu močno povečala nakupe dolžniških vrednostnih papirjev. Naložbe so se povečale za 3,8 mrd EUR in so konec drugega četrtletja 2021 znašale 19,1 mrd EUR, kar je predstavljalo 59 % vseh finančnih sredstev centralne banke. |
| 20.10.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, oktober 2021 Po hitrem okrevanju gospodarstva v letošnjem letu se pojavljajo znaki umirjanja gospodarske rasti, tveganja za dodatno upočasnitev proti koncu leta pa se povečujejo. Kreditiranje gospodinjstev se je avgusta še okrepilo; to je predvsem posledica ponovnega povečanja stanovanjskih posojil, upad potrošniških posojil pa se je ohranil na enaki ravni kot mesec pred tem. Hkrati kljub manjši upočasnitvi rasti ostaja medletna rast posojil nefinančnim družbam pozitivna. |
| 14.10.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2021 Presežek storitvene menjave je v prvih osmih mesecih 2021 znašal 1,4 mrd EUR, kar je 8,9 % več kot v enakem obdobju leta 2020. Najvišji pozitivni saldo so dosegle transportne (757 mio EUR) in gradbene storitve (315 mio EUR). |
| 27.09.2021 | Bilten, september 2021 Vloge gospodinjstev in neprofitnih institucij pri drugih monetarnih finančnih institucijah so konec avgusta znašale 24.302 milijonov €, kar je 2.196 milijonov € več kot pred letom dni. Od tega je bilo 401 milijonov € vlog v tuji valuti, ki so se v tem času povečale za 21 milijonov €. |
| 20.09.2021 | Finteh in plačevanje: trendi V Banki Slovenije aktivno spremljamo spremembe, ki jih na področju finančnih storitev prinaša digitalizacija in ki jih poimenujemo s terminom finteh. Z namenom, da bi širša javnost podrobneje spoznala to področje, smo pripravili publikacijo Finteh in plačevanje: trendi. Z njo želimo predstaviti vpliv digitalizacije in novih finančnih storitev na naš vsakdan, izpostavljamo pa tudi številne izzive, ki čakajo tako centralne banke kot širši finančni sektor. |
| 14.09.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, september 2021 Julija 2021 se je rast posojil nebančnemu sektorju ponovno okrepila. Medletna rast posojil nefinančnim družbam je bila po enem letu spet pozitivna, medtem ko se je rast stanovanjskih posojil še nekoliko zvišala, upad potrošniških posojil pa zmanjšal. Delež NPE na ravni celotnega portfelja se je dodatno zmanjšal, prav tako deleži izpostavljenosti v skupini s povečanim kreditnim tveganjem. Neto dohodek bank se je letos v primerjavi z doseženim v enakem obdobju lanskega leta zmanjšal, kar je posledica zmanjšanja neto obresti. |
| 13.09.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2021 Presežek storitvene menjave je v prvih sedmih mesecih 2021 znašal 1,2 mrd EUR, kar je za 78 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2020. Julija 2021 je presežek storitev znašal 199 mio EUR. Kaže se okrevanje potovanj, kot ene najpomembnejših postavk v storitveni menjavi, ki so se glede na julij 2020 povečala na izvozni strani za 26,0 %, na uvozni pa za 23,7 %. |
| 26.08.2021 | Bilten, avgust 2021 Število uporabnikov mobilne banke v sektorju gospodinjstev je konec drugega četrtletja letos preseglo milijon in je za skoraj 200.000 večje kot pred enim letom. |
| 13.08.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2021 Junija 2021 je tekoči račun izkazoval presežek v znesku 156 milijonov evrov, kar je za 151 milijonov evrov manj kot junija 2020, predvsem zaradi padca presežka blagovne menjave. |
| 12.08.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, avgust 2021 Bilančna vsota bančnega sistema se je junija izrazito povečala, kar je posledica pridobljenih virov bank na junijski avkciji Evrosistema (TLTRO-III) in močnega porasta vlog gospodinjstev. Pozitivni trendi so se nadaljevali pri kreditiranju gospodarstva in gospodinjstev. Posojila nebančnemu sektorju so se medletno okrepila, saj so se poleg visokega prirasta stanovanjskih posojil povečala tudi posojila tujcem in drugim finančnim organizacijam. |
| 14.07.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2021 Maja 2021 je presežek storitvene menjave s tujino znašal 121 mio EUR, kar je za 27 mio EUR več kot maja 2020, predvsem iz naslova povečanja izvoza (za 130 mio EUR). Tako storitvena menjava po letu dni kaže znake okrevanja. |
| 12.07.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, julij 2021 Posojila bank nebančnemu sektorju so se, po več mesecih upadanja, maja ponovno medletno povečala. Kreditiranje gospodinjstev se je v zadnjih treh mesecih okrepilo zaradi povečanega obsega stanovanjskih posojil, medletni upad posojil nefinančnim družbam pa se je maja upočasnil. Dobiček bank pred obdavčitvijo je predvsem zaradi enkratnih dejavnikov precej presegel lanskega v enakem obdobju, vendar je vzdržnost tako ustvarjenih dobičkov bank tudi v prihodnje negotova. K povečanju dobička je prispevalo tudi neto sproščanje oslabitev in rezervacij pri večini bank. |
| 08.07.2021 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, julij 2021 Konec prvega četrtletja 2021 je tujina izkazovala presežek finančnih sredstev nad obveznostmi v višini 5,2 mrd EUR. V zadnjem letu je tujina močno poslabšala finančni položaj (za 3,7 mrd EUR), najbolj do centralne banke, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov ter investicijskih skladov, izboljšala pa do države. |
| 30.06.2021 | Neposredne naložbe 2020 - prva objava Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2020 znašale 16,6 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 0,4 mrd EUR oz. za 2,4 %. Neposredne naložbe Slovenije v tujini pa so konec leta 2020 znašale 7,0 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale zgolj za 0,2 mrd EUR oz. za 1,7 %. |
| 28.06.2021 | Bilten, junij 2021 Efektivna obrestna mera za nova stanovanjska posojila je aprila letos ponovno dosegla dotlej najnižjo vrednost 2,21 %, medtem ko je aprila lani znašala 2,63 %. |
| 18.06.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, junij 2021 Z izboljševanjem epidemioloških razmer in sproščanjem omejitvenih ukrepov so se razmere v gospodarstvu v prvih štirih mesecih leta 2021 začele postopno izboljševati, kar izboljšuje tudi pogoje poslovanja bank. Posledice epidemiološke krize bodo sicer na posameznih segmentih poslovanja bank vidne z zamikom. Od marca ponovno pozitivna rast posojil gospodinjstvom se je z aprilom še okrepila, ustavilo pa se je tudi poglabljanje medletnega krčenja posojil podjetjem. |
| 14.06.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2021 Blagovna in storitvena menjava sta aprila 2021 dosegli presežek v znesku 353 milijonov EUR, pri čemer je saldo storitvene menjave predstavljal 53 % presežka. Storitve tako po letu dni kažejo znake okrevanja, saj je presežek aprila 2021 za 51 milijonov EUR višji kot leto prej. |
| 01.06.2021 | Bilten, maj 2021 Število uporabnikov spletne banke v sektorju gospodinjstev je konec prvega četrtletja letos prvič preseglo milijon. |
| 19.05.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, maj 2021 Rast posojil gospodinjstvom je bila marca ponovno pozitivna, k čemur je prispevala zlasti rast stanovanjskih posojil, medtem ko se je upad potrošniških posojil ob prvem pozitivnem prirastu po oktobru 2019 medletno nekoliko upočasnil. Pri posojilih podjetjem se je negativna rast še nekoliko poglobila. Deleži nedonosnih izpostavljenosti so se marca ohranili na nizki ravni, medtem ko se deleži skupine s povečanim kreditnim tveganjem povečujejo pri z epidemijo najbolj prizadetih skupinah komitentov. |
| 14.05.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, marec 2021 V prvih treh mesecih 2021 je presežek tekočega računa znašal 846 mio EUR, kar je za 28 mio EUR več kot v enakem obdobju 2020. Presežek menjave blaga se je povečal za 61 mio EUR, presežek menjave storitev pa zmanjšal za 68 mio EUR. Nižji presežek storitvene menjave je še vedno posledica upada potovanj. Medtem postopno povečevanje tako izvoza kot tudi uvoza blaga kaže na okrevanje blagovne menjave. |
| 29.04.2021 | Bilten, april 2021 Bruto zunanji dolg Slovenije je konec februarja letos znašal 50,2 mrd €, kar je 4,9 mrd € več kot pred letom dni. Terjatev neto zunanjega dolga do tujine je znašala 1,1 mrd €, pred letom dni je bila to obveznost v znesku 587 milijonov €. |
| 22.04.2021 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2021 Neto finančni položaj države, izračunan kot razlika med finančnimi sredstvi in obveznostmi, se je v letu 2020 poslabšal za 6,4 mrd EUR na 19 mrd EUR. Primanjkljaj države je v letu 2020 znašal 3,9 mrd EUR oz. 8,4% BDP. |
| 14.04.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, februar 2021 V prvih dveh mesecih leta 2021 je presežek tekočega računa znašal 485 milijonov EUR, kar je za 88 milijonov EUR manj kot v enakem obdobju 2020. Presežek menjave blaga se je povečal za 62 milijonov EUR, presežek menjave storitev pa zmanjšal za 133 milijonov EUR. Nižji presežek storitvene menjave je predvsem posledica upada potovanj. |
| 09.04.2021 | Visoka rast novoodobrenih posojil prebivalstvu v marcu; kreditiranje podjetij ostaja šibko Ob nižjih neto obrestnih prihodkih so k višjemu dobičku bank v prvih dveh mesecih letos prispevale zlasti višje opravnine pa tudi neto sproščanje oslabitev in rezervacij. Na področju kreditiranja so bila februarja medletna gibanja podobna predhodnim mesecem; preliminarni podatki za marec pa kažejo visoko rast novoodobrenih posojil prebivalstvu. Kreditiranje podjetij ostaja šibko. |
| 25.03.2021 | Bilten, marec 2021 Efektivna obrestna mera gospodinjstev za nova stanovanjska posojila se je še dodatno znižala: januarja letos je znašala 2,27 %, januarja lani 2,50 %, pred desetimi leti – januarja 2011 – pa 3,56 %. |
| 16.03.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, januar 2021 Januarja 2021 je bruto dolg do tujine znašal 49,5 mrd EUR, kar je 4,8 mrd EUR več kot pred enim letom. V zadnjem letu sta svojo zadolženost najbolj povečali država (3,1 mrd EUR) in centralna banka (1,8 mrd EUR). Zadolženost preostalih sektorjev je glede na leto prej ostala skoraj nespremenjena. V strukturi bruto zunanjega dolga prevladuje sektor države z 52,6-odstotnim deležem celotnega dolga, medtem ko delež bank in centralne banke skupaj znaša 18,5 %. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (48,6 %) in posojilih (19,0 %). |
| 11.03.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, marec 2021 Kljub počasnemu izboljševanju epidemioloških razmer je okrevanje gospodarstva, zlasti v panogah prizadetih zaradi epidemije, negotovo, pogoji poslovanja bank pa se ne izboljšujejo. Banke so januarja sicer poslovale z nekoliko višjim dobičkom od lanskega v enakem obdobju, vendar je ob negativni rasti neto dohodka k temu prispevalo predvsem sproščanje oslabitev in rezervacij. Obseg posojil podjetjem se je januarja povečal, medtem ko so se posojila, namenjena financiranju potrošnje, zmanjšala. Izrazita rast vlog gospodinjstev se je nadaljevala tudi na začetku letošnjega leta, banke pa so glavnino teh sredstev ponovno usmerile na račune pri centralni banki. |
| 02.03.2021 | Povzetek makroekonomskih gibanj, marec 2021 V Sloveniji se je ob drugem valu epidemije podobno kot v povprečju evrskega območja gospodarska rast v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšala, vendar kljub slabšim epidemiološkim podatkom bistveno manj kot ob prvem valu epidemije. Položaj na trgu dela se v drugem valu epidemije ni izraziteje poslabšal, z delno sprostitvijo omejevalnih ukrepov pa so se pokazali prvi znaki okrevanja. |
| 25.02.2021 | Bilten, februar 2021 Konec leta 2020 je mobilno banko uporabljajo 20 % več uporabnikov kot leto dni prej. Vrednost plačil v mobilni banki se je leta 2020 v primerjavi z letom 2019 povečala za 53 %. |
| 24.02.2021 | Finančni računi Slovenije 2014-2019 Zadolženost nefinančnih družb v Sloveniji se je v zadnjih letih močno zmanjšala. Njihov neto finančni položaj se je v primerjavi z evrskim območjem izboljšal in bil konec obdobja ugodnejši kot v evrskem območju. Boljši neto finančni položaj države v Sloveniji je bil ob nižji zadolženosti tudi posledica večjih finančnih sredstev, s katerimi je razpolagala država. Gospodinjstva v Sloveniji so imela slabši neto finančni položaj predvsem zaradi nižjih razpoložljivih finančnih sredstev, njihova zadolženost pa je bila nižja kot v evrskem območju |
| 16.02.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, februar 2021 Bančni sistem je v letu 2020 posloval v izjemnih okoliščinah, posledice epidemije Covid-19 pa se bodo tudi v prihodnje odražale v poslovanju bank. Dobiček bančnega sistema je bil kljub poslabšanju pogojev poslovanja razmeroma visok, 472 mio EUR, le petino manjši kot v predhodnem letu, zlasti zaradi enkratnega učinka združitve dveh bank. Brez tega učinka bi bil za več kot polovico manjši od dobička v letu 2019. Decembra se je povečevanje vlog na vpogled nebančnega sektorja nadaljevalo, zmanjšala pa so se zlasti posojila podjetjem, nadaljevalo se je tudi zmanjševanje potrošniških posojil. Rast stanovanjskih posojil se je ohranila na podobni stopnji kot v preteklih mesecih. Bančni sistem sicer še ohranja dober kapitalski in likvidnostni položaj. |
| 15.02.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2020 Presežek blagovne menjave je leta 2020 znašal 2,5 mrd EUR in je bil skoraj dvakrat višji (za 1,2 mrd EUR) kot v letu 2019. Višji presežek je posledica nižjega medletnega padca izvoza (-7,5 %) od uvoza (-11,7 %). Pokritost uvoza z izvozom je znašala 109,3 %. Presežek storitvene menjave je leta 2020 znašal 2 mrd EUR, kar je za 0,8 mrd EUR manj kot leta 2019. Zaradi epidemije korona virusa se je najbolj zmanjšal presežek potovanj, in sicer za kar 790 mio EUR. Izvoz potovanj je bil leta 2020 za 60,9 %, uvoz pa za 59,1 % nižji kot leta 2019. |
| 29.01.2021 | Bilten, januar 2021 Bruto zunanji dolg Slovenije je konec novembra lani dosegel svojo doslej najvišjo vrednost, in sicer 49.133 milijonov evrov, medtem ko je bil neto zunanji dolg drugi mesec zapored negativen in je znašal – 473 milijonov evrov. |
| 15.01.2021 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, januar 2021 Neto transakcije nefinančnih družb iz najetih posojil pri bankah so bile v tretjem četrtletju 2020 na letni ravni prvič po štirih letih negativne, upadle so za 195 mio EUR. |
| 13.01.2021 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2020 Presežek blagovne menjave je v prvih enajstih mesecih 2020 znašal 2,5 mrd EUR in je bil za dobre tri četrtine višji kot v enakem obdobju 2019. Višji presežek je posledica nekoliko nižjega medletnega padca izvoza (-8,5 %) od uvoza (-12,7 %). Presežek storitvene menjave je v prvih enajstih mesecih 2020 znašal 1,9 mrd EUR, kar je 72 % manj kot v enakem obdobju leta 2019. Zaradi korona krize se je najbolj zmanjšal presežek potovanj, in sicer kar za 733 mio EUR. Izvoz potovanj je bil v enajstih mesecih leta 2020 za 60,4 %, uvoz pa za 57,9 % nižji kot v enakem obdobju lanskega leta. |
| 11.01.2021 | Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2021 Bančni sistem je kljub zaostritvi epidemioloških razmer in poslabšanju pogojev poslovanja v letu 2020 do novembra ustvaril razmeroma visok dobiček, k čemur je pomembno prispeval enkratni učinek združitve dveh bank. Dobiček pred obdavčitvijo je za predlanskim zaostajal za manj kot petino, brez enkratnega dogodka pa bi bil nižji kar za 53,9 %. Krčenje posojil podjetjem in potrošniških posojil se je nadaljevalo, medtem ko so stanovanjska posojila še naprej naraščala. Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema je ostal dober. |
| 05.01.2021 | Bilten, december 2020 Konec novembra so imela gospodinjstva pri drugih monetarnih institucijah v Sloveniji (vključno z neprofitnimi institucijami, ki opravljajo storitve za gospodinjstva) le 301 milijon € ali manj kot 3 % posojil v tuji valuti, v primerjavi z 1.256 € milijoni posojil v tuji valuti (več kot 13 % njihovih posojil) pred desetimi leti. |
| 16.12.2020 | Mesečna informacija o poslovanju bank, december 2020 Pogoji poslovanja se za banke s poslabševanjem epidemioloških in posledično gospodarskih razmer izrazito zaostrujejo. Kljub temu so v prvih desetih mesecih leta še vedno večinoma poslovale z razmeroma visokim dobičkom. Dobiček bank pred obdavčitvijo je v obdobju januar–oktober 2020 znašal 454 mio EUR oziroma le 17 % manj kot lani v enakem obdobju, vendar pa je pomemben del glede na razmere dokaj ugodnega rezultata posledica enkratnega učinka. |
| 14.12.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2020 V tretjem četrtletju letos smo iz tujine v Slovenijo zabeležili 8,1 mrd EUR več naložb kot iz Slovenije v tujino. V primerjavi s koncem drugega četrtletja 2020 gre za rahlo izboljšanje, saj so se obveznosti do tujine znižale za 0,2 mrd EUR, medtem ko so imetja ostala skoraj nespremenjena. Najvišjo pozitivno neto pozicijo do tujine so konec septembra 2020 izkazovale ostale naložbe (6,4 mrd EUR), tem so sledili lastniški vrednostni papirji (4,2 mrd EUR) in mednarodne denarne rezerve (1,0 mrd EUR). |
| 26.11.2020 | Bilten, november 2020 Število in vrednost plačil preko mobilne banke sta bila v tretjem četrtletju letos, pa tudi v prvih treh četrtletjih letos, okoli 60 % večja kot v enakih obdobjih lani. |
| 13.11.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2020 Presežek storitvene menjave je v prvih devetih mesecih 2020 znašal 1,5 mrd EUR, kar je za 548 mio EUR manj kot v enakem obdobju leta 2019. Nižji presežek je predvsem posledica obsežnega upada presežka potovanj, pogojenega s korona krizo. Izvoz potovanj je bil namreč v devetih mesecih leta 2020 medletno nižji za 56,2 %, uvoz pa za 54,1 %. Manjši presežek kot v enakem obdobju beležimo tudi pri transportnih storitvah. Kljub bistveno spremenjenim okoliščinam transport in potovanja ostajata storitvi, ki največ prispevata k skupnemu presežku storitev. |
| 10.11.2020 | Mesečna informacija o poslovanju bank, november 2020 Dobiček bančnega sistema, ustvarjen v prvih devetih mesecih letos, je za petino zaostajal za lanskim v enakem obdobju. Z zaostrovanjem razmer zaradi pandemije Covid-19 so se pogoji za ustvarjanje prihodkov bank še poslabšali, povečali so se tudi stroški oslabitev in rezervacij. Po mesecih zmanjševanja so septembra prvič nekoliko porasli vsi večji segmenti kreditiranja – krediti podjetjem so se povečali prvič po marcu letos, medtem ko krediti gospodinjstvom rastejo od julija. Likvidna sredstva so se povečala; delež nedonosnih izpostavljenosti se je ponovno znižal. Likvidnostni in kapitalski položaj bančnega sistema ostaja dober. |
| 03.11.2020 | Neposredne naložbe 2019 Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2019 znašalo 16,0 mrd EUR in se je glede na preteklo leto povečalo za 0,7 mrd EUR oz. za 4,9 %. Približno 60 % tujih naložb izhaja neposredno iz držav, iz katerih izhaja tudi izvorno lastništvo, preostali del prihaja preko tranzitnih držav. Najpomembnejši partnerici (glede na sedež nadzora) sta Avstrija in Nemčija s skoraj izenačenim deležem, sledijo Italija, Združene države in Švica. Slovenskih neposrednih naložb v tujini pa je bilo konec leta 2019 za 6,6 milijard EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 0,5 mrd EUR oz. za 8,7 %. Slovenski vlagatelji so imeli lani največ neposrednih naložb na Hrvaškem, in sicer 2,3 mrd EUR oz. 34,5 % vseh neposrednih naložb v tujini. |
| 27.10.2020 | Bilten, oktober 2020 Vloge gospodinjstev (skupaj z neprofitnimi institucijami) pri monetarnih finančnih institucijah v Sloveniji so konec septembra letos znašale 22.105 mio €, od tega 380 mio € v tujih valutah. Pred desetimi leti pa je bilo njihovih vlog 14.687 mio € in od tega 332 mio € v tujih valutah. |
| 23.10.2020 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, oktober 2020 V zadnjem letu se je presežek države prevesil v primanjkljaj; ta je kumulativno znašal 2,2 mrd EUR oziroma 4,8 % BDP. K temu je največ prispevalo drugo letošnje četrtletje, ko je primanjkljaj zaradi ukrepov za omilitev posledic epidemije znašal kar 1,6 mrd EUR oziroma 15,3 % BDP. |
| 14.10.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2020 V prvih osmih mesecih leta 2020 je presežek tekočega računa znašal 2,1 mrd EUR, kar je za 241 mio EUR več kot v enakem obdobju 2019. Presežek menjave blaga se je povečal za 0,6 mrd, presežek menjave storitev pa zmanjšal za 0,5 mrd EUR. Zaradi korona krize se je pri storitvah v osmih mesecih 2020 glede na primerljivo lansko obdobje najbolj zmanjšal presežek potovanj, in sicer za 480 mio EUR. Izvoz potovanj je bil v osmih mesecih leta 2020 za 55, 5%, uvoz pa za 52,3 % nižji kot v enakem obdobju lani. |
| 09.10.2020 | Mesečna informacija o poslovanju bank Banke so letos do avgusta poslovale z bistveno nižjim dobičkom kot v enakem obdobju lani. Poslabšane gospodarske razmere zaradi pandemije Covid-19 in nizke obrestne mere bodo vplivale na poslabšanje uspešnosti poslovanja bank tudi v prihodnje. Kljub temu bodo ob koncu letošnjega leta banke najverjetneje še vedno poslovale z dobičkom. |
| 25.09.2020 | Bilten, september 2020 Tudi v obdobju po izbruhu korona virusa, v prvem in drugem četrtletju 2020, je raslo število uporabnikov spletne in mobilne banke, pa tudi plačila v mobilni banki. |
| 14.09.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2020 Julija 2020 je bruto dolg do tujine znašal 48,3 mrd EUR, kar je 4,3 mrd EUR več kot pred enim letom. Svojo zadolženost je najbolj povečala država (3,3 mrd EUR). V strukturi bruto zunanjega dolga prevladuje državni sektor s 53,4 % deležem celotnega dolga, delež bank in centralne banke pa skupaj znaša 17,5 %. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (49,6 %) in posojilih (19,6 %). |
| 14.09.2020 | Neposredne naložbe 2019 Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so konec leta 2019 znašale 16,0 mrd EUR in so se glede na preteklo leto povečale za 0,7 mrd EUR oz. za 4,9 %. K povečanju so največ prispevale transakcije vplačil lastniškega kapitala (1,2 mrd EUR) in reinvestiranih dobičkov (0,5 mrd EUR), medtem ko se je neto dolg do tujih lastnikov znižal za 0,6 mrd EUR. |
| 10.09.2020 | Mesečna informacija o poslovanju bank Zmanjševanje obsega posojil nebančnemu sektorju se je julija nadaljevalo, vendar manj intenzivno kot v predhodnih mesecih. Medletno gledano pa je rast posojil nebančnemu sektorju še ostala pozitivna pri 1,6 %. Razlog za zniževanje obsega posojil nebančnemu sektorju je med drugim zmanjševanje posojil podjetjem, ki pa se je julija sicer nekoliko umirilo. Na drugi strani pa so se posojila gospodinjstvom julija glede na mesec prej povečala za 56,5 mio EUR, predvsem zaradi rasti stanovanjskih in ostalih posojil. |
| 27.08.2020 | Bilten Banke Slovenije, julij - avgust 2020 V drugem četrtletju 2020, ki ga je zaznamoval koronavirus, so potrošniki na bančnih okencih opravili 948.968 dvigov gotovine. To je 19 % manj kot v prvem četrtletju in kar 33% manj kot v enakem obdobju lani. |
| 13.08.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2020 Presežek menjave blaga se je glede na enako obdobje lani v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečal za 236 mio EUR. Večji presežek blaga v letu 2020 je glede na primerljivo lansko obdobje predvsem posledica večjega padca uvoza v primerjavi z izvozom. Izvoz se je medletno zmanjšal za 13,5 %, uvoz pa za 15,7 %. Pokritost uvoza z izvozom je znašala 108,3 %. |
| 05.08.2020 | Mesečna informacija o poslovanju bank Poslabšane gospodarske razmere zaradi epidemije Covid-19 se postopoma vse bolj odražajo tudi v poslovanju bank. Rast posojil se znižuje, pri čemer se znižuje tako rast posojil gospodinjstvom kot podjetjem. Vloge gospodinjstev in podjetij pri bankah so se letos močno povečale. Nedonosne izpostavljenosti pa so se v celem prvem polletju zmanjševale. |
| 16.07.2020 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, julij 2020 Posojila bank so konec prvega četrtletja 2020 znašala 24,8 mrd EUR, največ gospodinjstvom (44%) in nefinančnim družbam (39%). Posojila predstavljajo 58 % vseh naložb bank. V zadnjem letu so se posojila povečala za 1,1 mrd EUR, od tega gospodinjstvom za 455 mio EUR in nefinančnim družbam za 375 mio EUR. |
| 14.07.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2020 Maja 2020 je presežek vseh storitev znašal 99,0 mio EUR, kar je le dobro polovico presežka izpred enega leta. Storitve potovanj, ki ponavadi maja sezonsko povečujejo presežek, so v letošnjem maju dosegle le 2,3 mio EUR presežka, medtem ko so maja lani dosegle 91,3 mio EUR presežka. Izvoz potovanj je maja 2020 znašal le 6,8 %, uvoz pa 10,4 % vrednosti glede na maj 2019. |
| 29.06.2020 | Bilten, junij 2020 Vloge gospodinjstev so se od konca februarja do konca maja povečale za 626 mio EUR, medletna stopnja rasti pa je konec maja znašala 9,6 %. |
| 29.05.2020 | Bilten, maj 2020 V obdobju od januarja do marca se je izvoz v države članice EU (brez Združenega kraljestva) v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 257 mio €, uvoz pa za 299 mio €. |
| 13.05.2020 | Mesečna informacija o poslovanju bank V Banki Slovenije predstavljamo poslovanje bank v prvem četrtletju leta 2020. Podatki že odražajo prve, najzgodnejše učinke pandemije koronavirusa in s tem povezanega gospodarskega šoka. Močno zmanjšanje gospodarske aktivnosti in poslabšane razmere doma in v tujini zaradi koronavirusa bodo postopoma vse bolj vplivale tudi na bančni sistem. |
| 24.04.2020 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2020 Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije prinaša povzetek dogajanja po posameznih institucionalnih sektorjih v letu 2019. |
| 16.03.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, januar 2020 Neto stanje mednarodnih naložb je bilo konec leta 2019 negativno v znesku 9,3 mrd EUR, kar predstavlja 19,3 % BDP. V primerjavi s koncem leta 2018 gre za rahlo poslabšanje, saj so se obveznosti do tujine povečale za 0,6 mrd EUR več kot imetja. Nerezidenti več vlagajo v Slovenijo kot rezidenti v tujino (negativna pozicija) predvsem v obliki neposrednih naložb (za 9,9 mrd EUR), naložb v dolžniške vrednostne papirje (za 3,0 mrd EUR) in finančne derivative (za 2,9 mrd EUR). |
| 27.02.2020 | Bilten, februar 2020 Neto zunanji dolg Slovenije se je tudi v letu 2019 znižal in je konec decembra dosegel 1.192 mio EUR (leto prej 4.131 mio EUR), medtem ko se je bruto zunanji dolg v tem obdobju povečal (s 42.099 mio EUR na 44.043 mio EUR). |
| 13.02.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2019 V letu 2019 so neposredne naložbe predstavljale 0,7 mrd EUR neto priliva kapitala. Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se na letni ravni povečale za 0,8 mrd EUR. Večina letnega povečanja je bila v obliki lastniškega kapitala. Domače neposredne naložbe v tujini dosegajo v povprečju bistveno nižje ravni transakcij in so se v zadnjih dvanajstih mesecih povečale zgolj za 0,1mrd EUR. |
| 29.01.2020 | Bilten, januar 2020 Mobilno banko je v zadnjem četrtletju leta 2019 uporabljalo 803.692 fizičnih in poslovnih uporabnikov, kar je dobrih 18 % več kot v enakem obdobju leta 2018. |
| 15.01.2020 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, januar 2020 Finančna sredstva zavarovalnih družb in pokojninskih skladov so konec tretjega četrtletja 2019 znašala 11,3 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 769 mio EUR. |
| 13.01.2020 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2019 Slovenija je v prvih enajstih mesecih leta 2019 izvozila za 7,77 mrd EUR in uvozila za 4,94 mrd EUR storitev. Tako je bil dosežen presežek menjave storitev s tujino v znesku 2,83 mrd EUR. Najvišji pozitivni saldo so dosegla potovanja in transportne storitve. Izvoz vseh storitev se je v prvih enajstih mesecih 2019 glede na enako obdobje 2018 povečal za 7,3 %, uvoz pa za 4,1 %. |
| 09.01.2020 | Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2020 Novembra 2019 se je glede na mesec prej povečala medletna rast stanovanjskih posojil. Medletna rast potrošniških posojil se je nekoliko znižala, vendar je ostala visoka. Povečala se je tudi medletna rast posojil podjetjem. |
| 08.01.2020 | Finančni računi Slovenije 2013 - 2018 Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec leta 2018 dosegle 265,9 mrd EUR, pri čemer so imeli največ terjatev tujina (22 %), gospodinjstva (20 %) in nefinančne družbe (18 %), največ obveznosti pa nefinančne družbe (33 %), tujina (18 %) in država (16 %). |
| 03.01.2020 | Bilten, december 2019 S tujimi plačilnimi karticami je bilo v letošnjem sezonsko najmočnejšem tretjem četrtletju v Sloveniji izvedenih za 327 milijonov EUR plačil, kar je skoraj 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. |
| 27.12.2019 | Ekonomski bilten ECB, 8/2019 Realna rast svetovnega BDP (brez evroobmočja) je v prvi polovici leta 2019 oslabela, vendar so se proti koncu leta začeli kazati znaki stabilizacije. |
| 16.12.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, oktober 2019 Izvoz v države članice EU je v prvih devetih mesecih 2019 predstavljal 78,4 % celotnega izvoza in se je v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta povečal za 4,7 % oz. 956 mio EUR. Največ se je povečal izvoz na Hrvaško in v Nemčijo. Uvoz iz držav članic EU je predstavljal 79,3 % celotnega uvoza in se je glede na predhodno leto povečal za 3,9 % oz. 768 mio EUR. Izstopalo je povečanje uvoza iz Avstrije in Italije. |
| 13.11.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2019 Septembra 2019 je bruto dolg do tujine znašal 44,8 mrd EUR, kar je 2,8 mrd EUR več kot pred enim letom. V strukturi bruto zunanjega dolga prevladuje državni sektor s 50,9 % deležem celotnega dolga, delež bank in centralne banke pa skupaj znaša 15,5 %. Med finančnimi instrumenti prevladuje dolg v dolžniških vrednostnih papirjih (46 %) in posojilih (22 %). |
| 28.10.2019 | Bilten, oktober 2019 S tujimi plačilnimi karticami je bilo v letošnjem sezonsko najmočnejšem tretjem četrtletju v Sloveniji izvedenih več kot 6,5 milijona plačil, kar je skoraj 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. |
| 25.10.2019 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, oktober 2019 Gospodinjstva so v zadnjem letu povečala vloge pri bankah za 1,5 mrd EUR, najeta posojila pri bankah pa za 0,6 mrd EUR. |
| 23.10.2019 | Neposredne naložbe 2018 Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2018 znašalo 15,2 milijarde EUR, kar je 8,6 % več kot konec leta 2017. Slovenskih neposrednih naložb v tujini je bilo konec leta 2018 za 6,1 milijarde EUR. |
| 14.10.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2019 Presežek storitvene menjave je v prvih osmih mesecih 2019 znašal 1,9 mrd EUR, kar je za 235 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2018. Najvišji pozitivni saldo so dosegle transportne storitve (917 mio EUR) in potovanja (876 mio EUR). Izvoz vseh storitev se je v prvih osmih mesecih 2019 glede na enako obdobje 2018 povečal za 8,2 %, uvoz pa za 5,4 %. |
| 01.10.2019 | Bilten, september 2019 Domači sektorji so imeli konec avgusta pri drugih monetarnih finančnih institucijah 31.419 mio EUR vlog ali 6,1% več kot pred letom dni. |
| 13.09.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2019 Analitični prikaz neposrednih naložb po smeri naložbe v juliju 2019 pokaže 73 mio EUR povečanja tujih neposrednih naložb v Sloveniji, na letni ravni pa je povečanje znašalo kar 1,2 mrd EUR, saj je bilo v tem razdobju nekaj večjih prevzemov v zavarovalniški in nefinančni dejavnosti. |
| 13.08.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2019 Neto zunanji dolg (obveznosti – terjatve) je junija 2019 znašal 2,6 mrd EUR in se je glede na leto prej znižal za 3,5 mrd EUR. Junija 2019 je bila do tujine neto zadolžena zgolj država (15,2 mrd EUR), vsi ostali sektorji pa so bili neto upniki tujine. |
| 01.07.2019 | Bilten, julij - avgust 2019 Bilančna vsota zavarovalnic je konec prvega četrtletja 2019 znašala 8.250 mio EUR, kar je za 3,1 % več kot konec prvega četrtletja 2018. |
| 20.06.2019 | Ekonomski bilten ECB, 4/2019 Svetovna gospodarska rast bo po projekcijah letos oslabela, zatem pa naj bi se v srednjeročnem obdobju stabilizirala. |
| 13.06.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2019 Potovanja so v letu 2019 dosegla najvišji pozitivni saldo posameznih vrst storitev s 477 mio EUR presežka, sledijo mu transportne storitve s 465 mio EUR ter gradbene storitve s 139 mio EUR presežka. |
| 30.05.2019 | Bilten, maj 2019 Mobilno banko je v prvem četrtletju 2019 uporabljalo 684.902 uporabnikov v gospodinjstvih, kar je 33% več kot v enakem obdobju lani. |
| 14.05.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, marec 2019 Presežek storitvene menjave je v prvih treh mesecih 2019 znašal 682 mio EUR, kar je za 70 mio EUR več kot v enakem obdobju leta 2018. Pri tem sta se najbolj povečala presežka gradbenih storitev za 39 mio EUR in presežek transportnih storitev za 20 mio EUR. |
| 29.04.2019 | Bilten, april 2019 Domači sektorji so imeli 31. marca letos pri bankah v Sloveniji skupaj 26.385 mio EUR posojil v evrih in 434 mio EUR posojil v tujih valutah. |
| 25.04.2019 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2019 Finančna sredstva gospodinjstev so konec leta 2018 znašala 45,2 mrd EUR in so se v zadnjem letu povečala za 1,8 mrd EUR. Vloge gospodinjstev so znašale 19,4 mrd EUR, od tega je bilo 97% vlog v domačih bankah. |
| 09.04.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, februar 2019 Presežek blagovne menjave je v prvih dveh mesecih 2019 znašal 327 mio EUR in je bil za 186 mio EUR višji kot v enakem obdobju 2018. Izvoz se je medletno povečal za 12,8 %, uvoz pa za 9,2 %. |
| 28.03.2019 | Bilten, marec 2019 Konec leta 2018 je mobilno banko uporabljajo 642.614 fizičnih oseb, kar je 39 % več kot konec leta 2017. |
| 21.03.2019 | Ekonomski bilten ECB, 2/2019 Zagon svetovne gospodarske rasti se je proti koncu leta 2018 še naprej umirjal. Rast se bo po projekcijah upočasnjevala tudi v letu 2019, nato pa naj bi se srednjeročno stabilizirala. |
| 18.03.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, januar 2019 Presežek blagovne menjave je v letu 2018 znašal 1.149 mio EUR in je bil za 412 mio EUR nižji kot v letu 2017. Izvoz se je medletno povečal za 9,4 %, uvoz pa za 11,5 %. |
| 27.02.2019 | Bilten, februar 2019 Bruto zunanji dolg Slovenije je konec leta 2018 znašal 42.6 mrd €, neto zunanji dolg pa 6.4 mrd €. Prvi se je lani zmanjšal za 1.2 mrd €, drugi pa kar za 3.3 mrd €. |
| 13.02.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, december 2018 Izvoz v države članice EU je v letu 2018 predstavljal 77 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 10,2 % oz. 2.232 mio EUR. Največ se je povečal izvoz v Nemčijo in Italijo. |
| 29.01.2019 | Bilten Banke Slovenije, januar 2019 Konec leta 2018 je spletne banke uporabljalo 925.542 fizičnih oseb, kar je 6,5 % več kot konec leta 2017. |
| 16.01.2019 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, januar 2019 Nefinančne družbe so izboljšale neto finančni položaj do bank, poslabšale pa do gospodinjstev in tujine. |
| 14.01.2019 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, november 2018 Izvoz v države članice EU je v prvih enajstih mesecih leta 2018 predstavljal 78 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 10,6 % oz. za 2.147 mio EUR. |
| 03.01.2019 | Bilten Banke Slovenije, december 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, december 2018. |
| 27.12.2018 | Ekonomski bilten ECB, 8/2018 Realni BDP evroobmočja se je v tretjem četrtletju 2018 na medčetrtletni ravni povečal za 0,2%, potem ko je v prejšnjih dveh četrtletjih zabeležil 0,4-odstotno rast. |
| 21.12.2018 | Mesečna informacija o poslovanju bank, december 2018 Rast bilančne vsote se je do konca oktobra 2018 še upočasnila na 2,2 % medletno, obseg se je znižal za 110 mio EUR na 38,4 mrd EUR. |
| 29.11.2018 | Bilten Banke Slovenije, november 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, november 2018. |
| 13.11.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, september 2018 Izvoz v države članice EU je v prvih devetih mesecih leta 2018 predstavljal 78 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 10,8 % oz. 1.746 mio EUR. |
| 26.10.2018 | Bilten Banke Slovenije, oktober 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, oktober 2018. |
| 25.10.2018 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, oktober 2018 Neto finančni položaj nefinančnih družb se je izboljšal do bank, poslabšal pa do gospodinjstev in tujine. |
| 22.10.2018 | Finančni računi Slovenije 2012-2017 Finančna sredstva in obveznosti v finančnih računih Slovenije so konec leta 2017 dosegle 248,1 mrd EUR in so se v proučevanem obdobju od konca leta 2012 povečale za 15,1 mrd EUR. |
| 19.10.2018 | Neposredne naložbe 2017 Stanje tujih neposrednih naložb v Sloveniji je konec leta 2017 znašalo 13,7 milijarde EUR, kar je 5,4 % več kot konec leta 2016. Slovenskih neposrednih naložb v tujini je bilo konec leta 2017 za 5,9 milijarde EUR. |
| 15.10.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, avgust 2018 Izvoz v države članice EU je v prvih osmih mesecih leta 2018 predstavljal 78 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 12,0 % oz. 1.699 mio EUR. |
| 27.09.2018 | Bilten Banke Slovenije, september 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, september 2018. |
| 27.09.2018 | Ekonomski bilten ECB, 6/2018 Medtem ko je svetovno gospodarstvo v prvi polovici leta 2018 ohranjalo dinamiko vztrajne rasti, se bo zagon po pričakovanjih umiril, kar gre pripisati vse večjim tveganjem in negotovosti. |
| 13.09.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, julij 2018 Izvoz v države članice EU je v prvih sedmih mesecih leta 2018 predstavljal 78 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 12,3 % oz. 1.549 mio EUR. |
| 12.09.2018 | Mesečna informacija o poslovanju bank, september 2018 Bilančna vsota se je julija opazneje povečala za 257 mio EUR, in sicer na 38,7 mrd EUR, medletna rast je dosegla 4,4%. |
| 28.08.2018 | Bilten Banke Slovenije, julij - avgust 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, julij - avgust 2018. |
| 13.08.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, junij 2018 Junija 2018 je bruto dolg do tujine znašal 43,5 mrd EUR, kar je 1,0 mrd EUR manj kot pred enim letom. |
| 16.07.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, maj 2018 Izvoz v države članice EU je v prvih petih mesecih leta 2018 predstavljal 78 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 12,4 % oz. 1.019 mio EUR. |
| 12.07.2018 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, julij 2018 Vloge gospodinjstev so konec prvega četrtletja 2018 znašale 18,5 mrd EUR, od tega je bilo 96% vlog v domačih bankah. |
| 28.06.2018 | Ekonomski bilten ECB, 4/2018 Po junijskih napovedih strokovnjakov ECB bo letna realna rast BDP v letu 2018 znašala 2,1%, v letu 2019 1,9%, v letu 2020 pa 1,7%. |
| 27.06.2018 | Bilten Banke Slovenije, junij 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, junij 2018. |
| 13.06.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino, april 2018 Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se v aprilu 2018 povečale za 26 mio EUR, v zadnjih 12 mesecih pa so se skupno povečale za 349 mio EUR. |
| 30.05.2018 | Bilten Banke Slovenije, maj 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, maj 2018. |
| 14.05.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino - marec 2018 Marca 2018 je bruto dolg do tujine znašal 43,2 mrd EUR, kar je 1,7 mrd EUR manj kot pred enim letom. |
| 03.05.2018 | Bilten Banke Slovenije, april 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, april 2018. |
| 23.04.2018 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, april 2018 Gospodinjstva so povečala vloge v podobnem obsegu kot leta 2016, obseg najetih posojil pa je naraščal drugo leto zapored. |
| 13.04.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino - februar 2018 Februarja 2018 je bruto dolg do tujine znašal 42,5 mrd EUR, kar je 2,3 mrd EUR manj kot pred enim letom. Največ je svojo zadolženost zmanjšala država za 1,4 mrd EUR. |
| 09.04.2018 | Letno poročilo Evropske centralne banke Gospodarstvo v evroobmočju je v letu 2017 zraslo za 2,5% in do konca leta zabeležilo 18 zaporednih četrtletij rasti. Zaradi močne rasti je tudi okrevanje na trgu dela potekalo hitro. Zaposlenost se je povečala za 1,6% in dosegla najvišjo raven doslej. |
| 27.03.2018 | Bilten Banke Slovenije, marec 2018 Izšla je osrednja statistična publikacija Banke Slovenije, Bilten, marec 2018. |
| 26.03.2018 | Letno poročilo ECB o nadzornih aktivnostih 2017 Gospodarsko okolje, v katerem poslujejo banke euroobmočja, se je v preteklem letu še naprej izboljševalo in nekatere banke so uspele ustvariti precejšnje dobičke, medtem ko druge še vedno okrevajo. |
| 22.03.2018 | Ekonomski bilten ECB, 2/2018 Po marčnih napovedih strokovnjakov ECB se naj bi letni realni BDP evrskega območja v letu 2018 povečal za 2,4%, v letu 2019 za 1,9%, v letu 2020 pa za 1,7%. |
| 19.03.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino - januar 2018 Tuje neposredne naložbe v Sloveniji so se v januarju 2018 povečale za 98 mio EUR, v zadnjih 12 mesecih pa so se skupno povečale za 630 mio EUR. |
| 01.03.2018 | Bilten, februar 2018 Terjatve drugih MFI (banke, hranilnice, skladi denarnega trga) do domačih nefinančnih družb iz naslova posojil so na 31. 1. 2018 znašale 9.363 mio EUR (na 31. 12. 2017: 9.311 mio EUR). |
| 13.02.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino - december 2017 Decembra 2017 je bruto dolg do tujine znašal 43,5 mrd EUR, kar je 1,3 mrd EUR manj kot pred enim letom. |
| 13.02.2018 | Novost v zbirki Delovni zvezki Banke Slovenije V članku Modelling Credit Risk with a Tobit Model of Days Past Due avtorji razvijejo in predlagajo novo metodologijo za modeliranje kreditnega tveganja. |
| 30.01.2018 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije, januar 2018 Vloge gospodinjstev so konec 3. četrtletja 2017 znašale 18,1 mrd EUR, od tega je bilo 96% vlog v domačih bankah. |
| 30.01.2018 | Bilten Banke Slovenije, januar 2018 Posojila nefinančim družbam so 31.12.2017 znašala 9.311 mio EUR (31.12.2016 9.306 mio EUR), posojila gospodinjstvom in neprofitnim institucijam, ki opravljajo storitve zanje, pa 9.733 mio EUR (31.12.2016 9.154 mio EUR). |
| 26.01.2018 | Raziskava o dostopnosti finančnih virov za podjetja 2017 V letu 2017 se je izboljšala dostopnost do vseh zunanjih virov financiranja, najbolj pa dostopnost do bančnega financiranja. Število zavrnjenih vlog se je zmanjšalo, povečala se je uspešnost podjetij pri pridobivanju sredstev od bank. |
| 17.01.2018 | Mesečna informacija o poslovanju bank, januar 2018 Banke so konec novembra 2017 izkazovale 423,9 mio EUR dobička pred obdavčitvijo (medletno +10,3%). Bruto dohodek bank je zaostajal za predlanskim za 3,7%, vendar se je negativna rast neto obrestnih prihodkov še upočasnila. |
| 16.01.2018 | Povzetek makroekonomskih gibanj, januar 2018 Visoka rast slovenskega gospodarstva v lanskem tretjem četrtletju je bila v veliki meri posledica izkoriščanja konjunkture evrskega območja. Prispevek izvoznega sektorja k rasti BDP se je povečal na najvišjo raven po letu 2010. |
| 15.01.2018 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino Izvoz v države članice EU je v prvih enajstih mesecih 2017 predstavljal 77 % celotnega izvoza in se je v primerjavi s predhodnim letom povečal za 14,7 % oz. 2.582 mio EUR. Pomembneje se je povečal izvoz v Italijo, Nemčijo in Francijo. |
| 28.12.2017 | Ekonomski bilten ECB, 8/2017 Po letošnjih decembrskih makroekonomskih projekcijah strokovnjakov Evrosistema za evrsko območje se bo BDP v letu 2017 realno povečal za 2,4%, v letu 2018 za 2,3%, v letu 2019 za 1,9% in v letu 2020 za 1,7%. |
| 22.12.2017 | Mesečna informacija o poslovanju bank, december 2017 Bilančna vsota bančnega sistema je oktobra dosegla 37,5 mrd EUR, kar je 2,1% več kot pred enim letom. Nadaljuje se pospešena rast posojil nebančnemu sektorju, oktobra je dosegla 6,8% medletno, je posledica pozitivnih mesečnih prirastov pri vseh sektorjih. |
| 14.12.2017 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino Oktobra letos je bruto dolg do tujine znašal 43,3 mrd EUR, kar je 3,0 mrd EUR manj kot pred enim letom. Največ je svojo zadolženost zmanjšala država (1,9 mrd EUR), sledijo banke (0,6 mrd EUR). |
| 30.11.2017 | Bilten Banke Slovenije, november 2017 Redna mesečna statistična publikacija Banke Slovenije. Vključuje statistike finančnih institucij, ekonomskih odnosov s tujino ter finančnih računov. |
| 15.11.2017 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino Septembra 2017 je bruto dolg do tujine znašal 43,2 mrd EUR, kar je 2,1 mrd EUR manj kot pred letom dni. Najbolj je zadolženost zmanjšala država (1,2 mrd EUR). |
| 25.10.2017 | Četrtletna informacija Finančni računi Slovenije Gospodinjstva so povečala vloge pri bankah in naložbe v lastniški kapital ter nadaljevala z najemanjem posojil pri bankah. |
| 16.10.2017 | Ekonomski odnosi Slovenije s tujino - avgust 2017 Avgusta 2017 je bruto dolg do tujine znašal 43,5 mrd EUR, kar je 1,8 mrd EUR manj kot pred enim letom. |
| 19.07.2017 | Gospodarska in finančna gibanja, julij 2017 Gospodarska rast v Sloveniji je bila v letošnjem prvem četrtletju zelo visoka, kar 5,3-odstotna, in bistveno višja od povprečne v evrskem območju. Vendar je vsaj za zdaj še uravnotežena. |
-
Denarna politika
Denarna politika
Poglavitni cilj Evrosistema, katerega del je tudi Banka Slovenije, je ohranjanje stabilnosti cen. Cilj Evrosistema je, da inflacijo evrskega območja v srednjeročnem obdobju ohranja pri 2 %.
Preberi več -
Finančna stabilnost
Finančna stabilnost
Banka Slovenije sooblikuje, uveljavlja in nadzoruje sistem pravil za varno in skrbno poslovanje bank in hranilnic ter z rednim spremljanjem in analizo bank skrbi za finančno stabilnost.
Preberi več -
Plačila in infrastruktura
Plačila in infrastruktura
Plačilni sistemi in sistemi za poravnavo vrednostnih papirjev (poravnalni sistemi) so pomemben del gospodarske in finančne infrastrukture, ki omogoča prenos denarnih sredstev in finančnih instrumentov med udeleženci plačilnih in poravnalnih sistemov.
Preberi več -
Bankovci in kovanci
Bankovci in kovanci
V Republiki Sloveniji se kot zakonito plačilno sredstvo uporabljajo bankovci in kovanci, ki se glasijo na evro. Banka Slovenije skrbi za oskrbo slovenskega trga s pristno in primerno gotovino, zamenjuje tolarske in poškodovane evrske bankovce ter prodaja priložnostne kovance za zbiratelje in drugo zainteresirano javnost.
Preberi več -
Statistika
-
Publikacije
Publikacije
Banka Slovenije izdaja vrsto publikacij s področij svojega delovanja. Poudarek je na analizah poslovanja bančnega sistema, napovedih gospodarskih gibanj, spremljanju neposrednih naložb in ekonomskih odnosov s tujino.
Preberi več