Poročilo o finančni stabilnosti, januar 2018
Svet Banke Slovenije je na zadnji seji obravnaval tudi gradivo Poročilo o finančni stabilnosti, januar 2018.
Od zadnjega Poročila o finančni stabilnosti iz junija 2017 se tveganja v finančnem sektorju niso spremenila v tolikšni meri, da bi pomembneje ogrozila finančno stabilnost. Dohodkovno tveganje ostaja med najpomembnejšimi tveganji, ki ga ohranja okolje nizkih obrestnih mer in prilagajanje poslovnih modelov bank temu okolju. Naraščajoča neusklajenost ročnosti naložb in virov sredstev bank predstavlja tveganje za stabilnost njihovega financiranja, ki lahko močno naraste v primeru šokov v finančnem in realnem sektorju. Hitra rast cen na nepremičninskem trgu prav tako zahteva pozorno spremljanje morebitnega naraščanja prekomernih tveganj, ki bi ogrozili stabilnost bančnega in finančnega sistema. Vztrajanje okolja nizkih obrestnih mer z naraščanjem poslovnega optimizma povečuje pripravljenost investitorjev po prevzemanju višjih tveganj. Iskanje višjih donosov investitorjev se odraža v rasti cen nepremičnin, rasti cen nekaterih finančnih aktiv ter pojavu novih finančnih oblik kot so npr. virtualne valute, ki privabljajo nove špekulativne investicije. Pred slednjimi je jeseni 2017 opozoril tudi slovenski Odbor za finančno stabilnost, ki je poudaril, da za virtualnimi in kripto valutami ni nobene državne institucije ali centralne banke ter da deležniki shem virtualnih valut in žetonov, ki v Sloveniji omogočajo nakup, hranjenje ali trgovanje niso sistemsko regulirani in nadzorovani. Banka Slovenije je 18. januarja 2018 na spletni strani objavila tudi dokument Pogosta vprašanja in odgovori o virtualnih valutah, ki prispeva k boljši osveščenosti potencialnih vlagateljev v virtualne valute.
Ustvarjanje dohodka v okolju nizkih obrestnih mer ostaja za banke izziv tudi v prihodnje. Dobičkonosnost poslovanja je sicer od leta 2015 pozitivna in narašča, vendar temelji rast na kratkotrajnih dejavnikih. Neobrestni prihodki so v zadnjih letih naraščali praviloma kot posledica enkratnih dogodkov in niso uspeli v celoti nadomestiti izpada neto obrestnih prihodkov. Zniževanje operativnih stroškov poslovanja se po več letih ustavlja. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij je v enajstih mesecih preteklega leta pozitivno vplivalo na poslovni izid. Vendar bo sproščanje stroškov oslabitev in rezervacij, ki je rezultat intenzivnega reševanja nedonosnih terjatev v bankah in izboljšanih gospodarskih razmer, postopoma izzvenelo. Višja kreditna rast pa bo zahtevala ponovno oblikovanje dodatnih oslabitev in rezervacij. Po obsegu najpomembnejši vir bančnih dohodkov (tj. neto obrestni prihodki) je v letu 2017 še vedno upadal. Neto obrestna marža je bila septembra 2017 z 1,82% na doslej najnižji ravni.
Z oživljanjem posojilne aktivnosti se postopoma začenjajo krepiti prihodki bank. Rast neto obrestnih prihodkov je bila novembra 2017 še negativna, vendar bo nadaljnje naraščanje kreditne aktivnosti prispevalo k postopnemu naraščanju obrestnih prihodkov. Hkrati se ohranja pritisk na dohodek zaradi sočasnega zapadanja v preteklosti izdanih bolj donosnih vrednostnih papirjev, ki jih banke v trenutnih razmerah lahko nadomestijo le z manj donosnimi. V strukturi naložb v vrednostne papirje še vedno prevladujejo obveznice RS s 47-odstotnim deležem, vendar bistveno manjšim kot v preteklih letih. Manjši obseg in nižja povprečna donosnost vrednostnih papirjev v portfelju bank izrazito zmanjšujeta obrestne prihodke iz tega dela bančnih naložb.
Pri kreditni aktivnosti bank se je konec leta 2016 zaključilo večletno obdobje krčenja. Z rastjo posojil podjetjem je začel naraščati celoten agregat posojil nebančnemu sektorju. V letu 2017 se je kreditiranje po obsegu in dinamiki bolj krepilo na segmentu gospodinjstev kot podjetij. Stopnja rasti posojil gospodinjstvom, je bila najvišja na segmentu potrošniških posojil. Ti so zaradi predhodnega večletnega upadanja še ostali za petino nižji kot v letih 2008-2010. Stanovanjska posojila so večino leta naraščala po stabilni stopnji rasti, nekaj nad 5%. Kljub relativno hitri rasti zadolževanja pri bankah ostajajo kazalniki zadolženosti gospodinjstev ugodni oziroma celo nižji kot v preteklih letih. Pri odobravanju stanovanjskih posojilih so banke po dostopnih podatkih ostale v okviru priporočil Banke Slovenije. Kreditne standarde so banke zadržale na doseženih, višjih ravneh. Rast cen na nepremičninskem trgu tako z vidika bank zaenkrat ne povzroča prekomernih tveganj.
Tveganje za bančni sistem bi se sicer lahko povečalo v primeru izrazitega cenovnega obrata na trgu nepremičnin, ki bi poslabšal pokritost terjatev zavarovanih z nepremičninami. Kreditno tveganje v bankah se lahko poveča tudi zaradi povečevanja ponudbe dolgoročnih posojil z izjemno nizkimi obrestnimi merami, če pribitki za tveganje v obrestni meri ne odražajo dolgoročnih kreditnih tveganj. Zavarovanje potrošniških posojil se pri nekaterih bankah, predvsem zaradi skrajšanja postopkov odobravanja, opušča v dosedanji obliki zavarovanj pri zavarovalnicah. Namesto tega banke zvišujejo pribitke na obrestno mero. Ali višje obrestne mere ustrezno odražajo povečano prevzeto kreditno tveganje pa je odvisno od ustreznosti ocenjevanja kreditnih tveganj v bankah.
Generiranje dohodka iz kreditiranja podjetij je proces z več negotovosti kot pri kreditiranju gospodinjstev. Na strani dejavnikov, ki ta proces lahko podprejo, so povečano povpraševanje podjetij po posojilih za investicije in za tekoče poslovanje ter zmanjševanje zadolženosti v tujini, še zlasti pri tujih bankah. Podjetja so zaradi manjšega obsega dolga in nizkih obrestnih mer bistveno manj obremenjena s servisiranjem dolgov iz posojil v preteklosti sklenjenih pretežno z variabilno obrestno mero. Plačane obresti v poslovnem presežku podjetij so se z 20% v letu 2009 znižale na 3%, s čimer se je del dohodka podjetij sprostil za financiranje investicij. Povečala so se tudi pričakovanja podjetij o bolj ugodnih pogojih financiranja pri bankah glede višine obrestnih mer in zahtevanih zavarovanj. Prizadevanja bank za povečanje donosnosti naložb in porast tržnih deležev pri kreditiranju podjetij ne bi smela vplivati na zniževanje kreditnih standardov, ne glede na ugodne napovedi o nadaljevanju konjunkture v naslednjih letih.
Zaradi podaljševanja ročnosti posojil s fiksno obrestno mero pri vseh vrstah posojil se povečuje razlika med povprečnim obdobjem sprememb obrestnih mer na aktivi in pasivi bank. Glede na zadnje stres teste, banke obrestno tveganje dobro obvladujejo z ustreznimi ukrepi. Vendar daljšanje ročnosti naložb ob kratkih ročnostih virov, predvsem vlog nebančnega sektorja, ohranja tveganje stabilnosti financiranja med pomembnejšimi tveganji v bančnem sistemu.
Transformacija ročnosti je sicer del rednega bančnega upravljanja z viri in naložbami, vendar je v sedanjih pogojih naraščanja deleža dolgoročnih naložb in izrazitega krajšanja ročnosti vlog negotovo, kakšna je dejanska stabilnost vpoglednih vlog. V pogojih normalizacije obrestnih mer, tj. zvišanja, se bo povečala verjetnost prehajanja vlog med bankami in s tem potreb po več likvidnosti. Visoko nadpovprečen in še naraščajoč delež vpoglednih vlog potencialno zmanjšuje stabilnost virov financiranja bank v primeru naraščanja obrestnih mer in izrednih dogodkov, ki so manj verjetni.
Gospodinjstva so v letu 2017 povečevala naložbe v investicijske sklade, predvsem delniške in mešane, in tako nakazala večjo pripravljenost za sprejemanje tveganj, kot v preteklih letih. Kljub temu so z neto vplačili v vzajemne sklade, ki so dosegli le 10% neto toka naložb v vpogledne vloge pri bankah, izpričala visoko stopnjo konservativnosti.
Prebivalstvo je kljub rasti zadolževanja pri bankah ohranilo nizko stopnjo zadolženosti, ki se je ob sočasni rasti BDP in razpoložljivega dohodka celo znižala. Kreditno tveganje tega dela portfelja v bankah ostaja nizko. Z relativno hitrejšo rastjo izpostavljenosti bank do prebivalstva v primerjavi z ostalimi skupinami komitentov se povprečna kakovost portfelja bank dodatno izboljšuje. Kreditno tveganje v bankah se je v letu 2017 znižalo tudi zaradi aktivnega razreševanja nedonosnih terjatev ter izboljšanih gospodarskih razmer.
Na segmentu podjetij se povečujejo prehajanja v višje bonitetne razrede, kljub temu ostajajo segmenti podjetij, ki še močno obremenjujejo bilance bank. Predvsem to velja za terjatve do podjetij v stečaju, ki so sicer v absolutnem obsegu že močno znižane, v relativnem pa predstavljajo vedno večji del preostalih nedonosnih terjatev bank. Posamezne dejavnosti še vedno izstopajo kot bolj obremenjene s slabimi terjatvami, vendar je uravnotežen razvoj gospodarstva, tako tistega, ki temelji na domačem, kot tistega, ki temelji na izvoznem povpraševanju, dobra osnova za njihovo nadaljnje avtonomno izboljševanje v vseh dejavnostih.
Likvidnost bank je bila v letu 2017 ugodna. Prav tako se je okrepila sekundarna likvidnost. S spremenjeno strukturo naložb, v kateri se zmanjšuje delež naložb v obveznice RS, pa se znižuje povprečna donosnost naložb v vrednostne papirje. Banke ostajajo kapitalsko močne, z rahlim zniževanjem količnikov kapitalske ustreznosti v letu 2017. Povečano kreditiranje povečuje obseg kapitalskih zahtev. S pozitivnim rezultatom iz poslovanja se je kapital tudi v letu 2017 povečeval, vendar relativno manj od kapitalskih zahtev. Z nadaljnjo kreditno rastjo se bo zviševala tudi tveganju prilagojena aktiva in posledično pritisk na kapitalsko ustreznost.
Na drugih segmentih finančnega sistema se nadaljujejo pozitivni trendi. Pri lizinških družbah se obseg poslovanja povečuje, predvsem na področju poslov s premičninami; izboljšuje se uspešnost poslovanja in kakovost naložb. Pod vplivom gospodarske rasti se krepi tudi zaupanje na zavarovalniškem trgu, kar se odraža v postopnem povečevanju zbranih bruto premij v vseh kategorijah zavarovanj. Kapitalska ustreznost zavarovalnic ostaja na visoki ravni.
Rast cen na borzah se nadaljuje brez večjih korekcij. Glavnina svetovnih borznih indeksov je že krepko presegla rekordne vrednosti iz predkriznega obdobja. Optimizem se odraža tudi na domačem kapitalskem trgu, s povečevanjem naložb v domače vzajemne sklade predvsem s strani gospodinjstev in v povečevanju naložb v tuje obveznice s strani bank, zavarovalnic in pokojninskih družb.
Publikacije: Poročilo o finančni stabilnosti
