O nas

Organi odločanja

Odločanje v Evrosistemu in Evropski sistem centralnih bank (ESCB) poteka centralizirano, medtem ko je implementacija odločitev decentralizirana in poteka prek nacionalnih centralnih bank.

Evrosistem in ESCB vodita organa odločanja ECB, to sta Svet ECB in Izvršilni odbor. Pomembna organa sta še Razširjeni svet ECB in Nadzorni odbor.

Svet ECB

Svet ECB je glavni organ odločanja ECB in je pristojen za sprejemanje najpomembnejših strateških odločitev, ki so ključne za delovanje Evrosistema. Sestavljajo ga člani Izvršilnega odbora ECB in guvernerji nacionalnih centralnih bank držav evrskega območja.

Svet ECB določa denarno politiko za evrsko območje, to je določa strategijo denarne politike ter njen operativni okvir, kar pomeni, da je odgovoren za strateške odločitve denarno politike.

Tako Svet ECB sprejema odločitve glede bližnjih denarnih ciljev (npr. o ključni obrestni meri in zagotavljanju rezerv v Evrosistemu) in smernice, ki jih upoštevajo nacionalne centralne banke pri izvajanju operacij denarne politike.

Ostale pristojnosti se nanašajo na:

  • izdajanje smernic, potrebnih za izvajanje nalog nacionalnih centralnih bank;
  • sprejema uredbe, s katerimi ECB izvršuje Pogodbo o delovanju Evropske unije ali izvaja pooblastila, ki jih je prejela od Sveta EU;
  • izključno pravico odobritve izdajanja evrobankovcev in števila izdanih evrokovancev na evroobmočju;
  • določitev potrebnih pravil za standardizacijo računovodstva in poročanja operacij, ki jih izvajajo nacionalne centralne banke;
  • vpeljava zakonodaje Evropske unije in izpolnjevanje svetovalne funkcije ECB ter odločanje o mednarodni vlogi Evrosistema;
  • odločanje o alokaciji finančnih virov ECB in ustreznosti finančnih rezultatov ter sprejemanju pravil, ki urejajo alokacijo denarnega prihodka med nacionalne centralne banke evroobmočja;
  • sprejemanje letnega poročila in letnih računovodskih izkazov ECB.

Svet ECB je tudi vrhovni organ odločanja za celotno administracijo ECB. Pristojen je za sprejem poslovnika, ki določa notranjo organizacijo ECB in njene organe odločanja. Prav tako določa pogoje zaposlovanja članov Izvršilnega odbora in zaposlenih ECB ter določa proračun ECB.

Poleg tega lahko Svet ECB sprejme sklep o vložitvi tožbe pri Sodišču EU ter sklep o razrešitvi guvernerja nacionalne centralne banke pred Sodiščem EU.

Svetu ECB je podrejen Nadzorni odbor, ki obravnava, načrtuje in izvaja nadzorniške naloge ECB; to je naloge v okviru sistema bančnega nadzora - Enotnega mehanizma nadzora (EMN).

S pristopom Litve k območju evra se je število članov Sveta ECB povečalo na 25 in so začela veljati pravila o kroženju glasovalnih pravic v Svetu. Guvernerji so razdeljeni v dve skupini na podlagi ekonomskih in finančnih meril. Pet guvernerjev v prvi skupini si deli štiri glasovalne pravice, štirinajst guvernerjev v drugi skupini, mednje sodi tudi guverner Banke Slovenije, pa ima 11 glasovalnih pravic. Glasovalne pravice pri obeh skupinah krožijo v mesečnih intervalih. 

Sestanki Sveta ECB potekajo praviloma dvakrat mesečno v Frankfurtu na Majni v Nemčiji. Zasedanja, namenjena odločanju o denarni politiki (monetarna seja), potekajo vsakih šest tednov, odločitve so objavljene na spletni strani ECB. Zapisnik razprave z monetarne seje ECB objavi približno štiri tedne po seji.


Izvršilni odbor

Izvršilni odbor ECB (ang. Executive Board) predstavlja operativni organ odločanja ECB, ki slednji omogoča hitro prilagajanje in reagiranje na spreminjajoče se pogoje na kapitalskih in denarnih trgih ter obravnavo individualnih in nujnih zadev.

Sestavlja ga šest članov, ki jih vse s kvalificirano večino imenuje Evropski svet. Naloge so predvsem naslednje:

  • priprava sej Sveta ECB,
  • implementacija denarne politike evroobmočja v skladu s smernicami in odločitvami Sveta ECB,
  • upravljanje tekočih zadev ECB,
  • izvajanje pristojnosti, ki jih nanj prenese Svet ECB, vključno z nalogami regulatorne narave.

 

Razširjeni svet ECB

Dokler obstajajo države članice EU, ki niso uvedle evra, obstaja kot tretji organ odločanja ECB Razširjeni svet ECB.

Člani Razširjenega sveta so predsednik in podpredsednik ECB ter guvernerji nacionalnih centralnih bank vseh držav članic EU. V Razširjenem svetu ECB so torej predstavniki 19 držav evrskega območja ter 9 držav zunaj evrskega območja.

 

Nadzorni odbor

Člani Nadzornega odbora so predstavniki nacionalnih bančnih nadzornikov, med njimi viceguverner Banke Slovenije. Nadzorni odbor se sestaja dvakrat mesečno. Na sejah obravnava, načrtuje in izvaja nadzorniške naloge ECB. V okviru postopka z neugovarjanjem predlaga osnutke odločitev Svetu ECB.