Upravljanje

Guverner in Svet Banke Slovenije

Organa Banke Slovenije sta guverner Banke Slovenije in Svet Banke Slovenije.

Guverner Banke Slovenije:

  • vodi poslovanje in organizira delo ter zastopa Banko Slovenije,
  • izvršuje odločitve Sveta Banke Slovenije in izdaja posamične in splošne akte Banke Slovenije, ki niso v pristojnosti Sveta Banke Slovenije, in
  • izdaja navodila za izvajanje sklepov Sveta Banke Slovenije.

Svet Banke Slovenije, ki ga sestavlja pet članov (tj. guverner in štirje viceguvernerji):

  • odloča o zadevah, ki so na podlagi Zakona o Banki Slovenije ali drugih zakonov v pristojnosti Banke Slovenije,
  • predlaga zunanjega revizorja,
  • ureja pravice in obveznosti iz delovnih razmerij za člane Sveta Banke Slovenije,
  • ugotavlja nezdružljivost opravljanja funkcij članov Sveta Banke Slovenije in
  • se opredeljuje o notranjih administrativnih vprašanjih Banke Slovenije.

Ožji kolegij guvernerja je strokovno posvetovalno telo guvernerja, ki se sestaja po potrebi. Člani ožjega kolegija guvernerja so guverner, viceguvernerji, generalni sekretar in direktorji.

 

Odbori

Odbori predstavljajo obliko sodelovanja strokovnih služb in organov odločanja (preko članstva viceguvernerjev v teh odborih) z namenom podpore izpolnjevanju zakonsko določenih nalog organov Banke Slovenije na posameznem področju. Cilji, ki jih zasledujejo odbori, so v skladu s strategijo Banke Slovenije. Odbori med drugim zagotavljajo celovito obravnavo vsebin s posameznega področja, ocenjujejo strateške in druge dolgoročne vidike v zvezi s področjem delovanja, predstavljajo platformo za izmenjavo mnenj in informacij s področja delovanja med različnimi strokovnimi službami, obravnavajo prejete predloge s strani strokovnih služb in pobude članov odborov, ki se nanašajo na posamezno področje, ter podajajo svoja mnenja na gradiva za organe odločanja.

Odbore sestavljajo po dva člana Sveta Banke Slovenije in dva izvršna direktorja. Ta trenutek v Banki Slovenije delujejo naslednji odbori:

  • Odbor za denarno politiko
  • Odbor za nadzor
  • Odbor za tveganja
  • Investicijski odbor

 

Revizijski odbor

Poslanstvo Revizijskega odbora Banke Slovenije je izboljševanje upravljanja z izvajanjem dodatnega neodvisnega nadzora ob notranji reviziji in zunanjem revizorju.

Revizijski odbor ima štiri člane. Sestavljajo ga namestnik guvernerja Banke Slovenije po funkciji, član Sveta Banke Slovenije in dva zunanja člana z izkušnjami na področju centralnega bančništva, notranjega ali zunanjega revidiranja ter računovodstva.

Odbor deluje kot posvetovalni organ Sveta Banke Slovenije. Oblikuje mnenja in nasvete, ki Svetu Banke Slovenije pomagajo pri odločanju glede:

  • neoporečnosti računovodskih izkazov,
  • nadzora nad notranjimi kontrolami in obvladovanjem tveganj,
  • delovanja funkcij revidiranja Banke Slovenije in
  • zagotavljanja skladnosti z zakonodajo, smernicami, kodeksom ravnanja in drugimi notranjimi akti.

Revizijski odbor se je v letu 2016 sestal sedemkrat. Obravnaval in razpravljal je o poročilu zunanjega revizorja o revidiranih računovodskih izkazih ter jih predlagal Svetu Banke Slovenije v sprejetje. Spremljal je tudi izvrševanje priporočil notranje revizije in tako prispeval k obvladovanju tveganj.

 

Zunanji revizor

Računovodske izkaze Banke Slovenije revidira neodvisni mednarodni revizor, ki je izbran za triletno obdobje v skladu s prvim odstavkom 27. člena Statuta ESCB in ECB (52. člen ZBS-1), ki določa, da revizijo računovodskih izkazov ECB in nacionalnih centralnih bank opravljajo neodvisni zunanji revizorji, ki jih priporoči Svet ECB in potrdi Svet. Revizorji so pooblaščeni za pregled vseh poslovnih knjig in računov ECB in nacionalnih centralnih bank ter za pridobivanje celovitih informacij o njihovem poslovanju. Svet Banke Slovenije po predhodnem javnem zbiranju ponudb, najmanj šest mesecev pred potekom pogodbe, sklenjene z revizorjem, izbere in predlaga kandidata v postopek dokončnega izbora.

 

Služba notranje revizije

Služba notranje revizije, ki je neposredno podrejena guvernerju, daje neodvisna zagotovila o primernosti in učinkovitosti upravljavskega procesa, procesov upravljanja tveganj in sistemov notranjih kontrol ter zagotovila o skladnosti poslovanja. Svetu Banke Slovenije pri zagotavljanju neoporečnosti računovodskih izkazov Banke Slovenije in učinkovitosti delovanja funkcij notranjega revidiranja svetuje in z mnenji pomaga Revizijski odbor.

Pravilnik Eurosistema/ESCB in enotnega mehanizma nadzora (EMN) o revidiranju

 

Okvir poklicne etike

Banka Slovenije si v okviru opravljanja javnih pooblastil in nalog, ki jih določa ZBS-1 ter Statut ESCB in ECB, prizadeva za spoštovanje visokih standardov etičnega ravnanja zaposlenih, v skladu s skupnimi smernicami in vrednotami, ki se oblikujejo v okviru ESCB in ECB. Banka Slovenije tako za svoje zaposlene določa pravila etičnega ravnanja, ki zagotavljajo najvišjo raven neodvisnosti, objektivnosti, poštenosti in transparentnosti v ravnanjih zaposlenih. Spoštovanje teh pravil je bistveni pogoj za izgradnjo in ohranitev zaupanja državljanov v dobro upravljanje Banke Slovenije pri izvajanju njenih nalog.

Kodeks Banke Slovenije

Kodeks enotnih standardov in načel deviznega trga

 

Koledarji članov Sveta Banke Slovenije

Banke Slovenije objavlja koledarje srečanj članov Sveta Banke Slovenije, kadar delujejo v okviru pristojnosti guvernerja ali viceguvernerja Banke Slovenije oziroma člana najvišjih teles in organov ECB. Koledarji članov so objavljeni s časovnim zamikom približno treh mesecev.

Koledarji vključujejo informacije o javnih in nejavnih srečanjih ter dogodkih, na katerih član Sveta Banke Slovenije komunicira z zunanjimi deležniki (javne in zasebne institucije ter posamezniki), in udeležbo članov na sejah Sveta Banke Slovenije, organov in teles v okviru ECB in na drugih sestankih organov EU ali mednarodnih institucij. Interna srečanja Banke Slovenije in srečanja na ravni Evrosistema niso objavljena (srečanja članov Sveta Banke Slovenije s predstavniki ECB in drugih nacionalnih centralnih bank Evrosistema ter nacionalnih pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzor kreditnih institucij, štejejo za interna srečanja).

Objavljeni koledarji vsebujejo informacije o datumu, o imenu/nazivu udeležencev/organizatorjev, o temi in lokaciji sestanka/dogodka, razen če bi bila objava posamezne informacije v nasprotju s predpisi in zahtevami glede varovanja zaupnosti ali bi bila objava v nasprotju z javnim interesom.

Koledarji za leto 2019:

Boštjan Vasle, guverner

Primož Dolenc, viceguverner in namestnik guvernerja

Irena Vodopivec Jean, viceguvernerka

Jožef Bradeško, viceguverner

Marko Bošnjak, viceguverner